"Poveličevanje" je to, kar je? Velika pohvala

"Pohvale" - kaj je? To je beseda, ki je v vsakdanjem življenju ne srečamo pogosto. Če se uporablja, je najpogosteje uporabljena v ironičnem smislu. Ima tudi pomen, ki sodi v cerkveno terminologijo. Več o, kaj je "Žalostinke", bo obravnavan v našem pregledu.

Variante besedišča

V slovarjih sta običajno predstavljena dva odtenka razlage preučevanega jezikovnega predmeta.

• Prvi od teh pravi, da je njeno bistvo poveličevanje nekega predmeta, vključno z osebo.
• Drugi je označen kot "pogovorni" in se nanaša na pretirano hvaljenje nekoga ali nečesa.

Da bi bolje razumeli, kaj je to "Pohvale", navedite nekaj primerov stavkov s to leksikalno enoto.

V prvem primeru

Kot je razvidno iz zgornjega besedila, je prva različica pomena bolj povezana s hvaljenjem resnično vrednega predmeta. To je razvidno iz naslednjih primerov:

• Ko so ljudje pozdravljali junakinjo, so ji pod noge metali ogromne šopke cvetja in nenehno so hvalili osvajalce vesolja ...
• Apostolska dela so vredna večne hvale.
• Na začetku troparja je opis praznika ali opomin na zasluge tega ali onega svetnika. Konec vsebuje hvalnico ali prošnjo svetnikom za molitev.
• Prej si je bilo težko predstavljati, da bi se na zemlji lahko slišalo hvalospeve angelov ...
• Med drugimi vrstami skladb je znal napisati tudi izvrstne hvalnice.

Za drugo možnost

Sodeč po spodaj navedenih primerih, drugi pomenski odtenek bolj poudarja nezasluženo pohvalo, njeno pretiranost:

• Že v prvih sekundah je ta oseba začela hvaliti sogovornika, ki za slednje zelo težko je bilo ostati kritičen, ne da bi mu podlegel.
• Čeprav je bil kult osebnosti pod Hruščovom neusmiljeno obsojen, pohvale partijskih šefov niso šle nikamor.
• Ko je Andrej s to najpametnejšo žensko razpravljal o svojih zadevah, je začutil olajšanje in velik naval energije. Lahko bi rekli, da je imela moški um; uspelo ji je razveseliti svojega vis-a-visa, ne da bi ga pohvalila.
• Anatolij sam ni pričakoval, da ima takšne sposobnosti za laskanje, hvalospeve in pohvale.
• Kritiko je treba izreči v obraz in se ne prepustiti praznemu hvaljenju; to lahko postopoma spet postane norma in se spremeni v kult osebnosti. Še posebej zato, ker zgodovina to jasno potrjuje.

Da bi razumeli, kaj je - "hvalnica", Koristno se je seznaniti z besedami, ki so blizu temi.

Sinonimi

Kot primer lahko navedemo najprimernejšo od teh:

• hosanna;
• himna;
• hvalospev;
• pohvalno;
• akatist;
• petje;
• molitev;
• oda;
• psalm;
• pesem;
• hvalimo;
• hvalospev;
• pohvalno;
• poveličanje;
• pohvalno;
• dithyramb;
• poveličanje;
• hvalospev;
• pohvalno;
• povišanje;
• pohvalno;
• pohvalno;
• kadilo;
• molitev;
• povišanje;
• hvalospev;
• pohvalno;
• pohvala;
• povišanje;
• triumf;
• madrigal;
• navdušenje;
• ovacije;
• odobravanje;
• apoteoza;
• molitvenost;
• molitev.

Nadaljujemo z vprašanjem, kaj je to "pohvala", bo koristno, če se poglobimo v izvor zadevnega leksema.

Etimologija

Preučevani samostalnik je tvorjen iz drugih dveh, to sta "pohvala" in "beseda". V nadaljevanju bomo obravnavali vsakega od njih posebej.

Samostalnik "slava" se v slovarju razlaga kot širok sloves, čast, občudovanje. V prenesenem pomenu pomeni hvalo, zahvalo. Izvira iz praslovanskega slava, iz katerega izhaja tudi:

• Staroruski in staroslovanski `slava`;
• ukrajinski, beloruski, bolgarski "slava";
• srbohrvaško "glory̏va";
• Slovenski, češki in slovaški sláva;
• poljščina, zgornja in spodnja lužiška sɫaw a.

Preučevana leksikalna enota je povezana z glagolom `slišati`. Pomen slednjega je "veljati za nekoga ali nekaj", "biti znan kot nekdo ali nekaj".

Soroden je s samostalniki, kot so:

• Litvanski šlóvė - "pohvala", "čast";
• vzhodna litovščina šlãvė - "slava", "čast", šlovė - "razkošje", "sijaj";
• latvijski slava, slave - "govorica", "slava";
• Grški κλέος - "slava";
• Staroindijsko c̨rávas, "čast", "slava", "hvala";
• Avestski sravah, "beseda";
• staroirski "glory".

Prav tako kot glagoli:

• Staroindijski c̨rāváyati, "slišati"; "naredi", "razglasi";
• Avestski sravayeiti - v istem pomenu;
• Novoperzijski sarāuīdan, "peti";
• vzhodna litovščina šlãvinti - "hvaliti".

Leksem "beseda" ima veliko pomenov, vendar je za ta primer najprimernejši njegov preneseni pomen. Tu se razlaga kot `besedni izraz misli ali občutka`, `izrek`.

Izhaja iz praslovanskega samostalnika slovo, iz katerega sta izpeljana in:

• Staroruski, staroslovanski, beloruski, ukrajinski, bolgarski "word" pomeni "črka", "beseda";
• Srbsko-hrvaška "beseda", ki pomeni "črka";
• Slovenski slovô `slovo`, slóvo `pismo, beseda`, slòv `ime`, `klic`;
• Češko slovo - "beseda", sloveso - "glagol";
• Slovaško slovo - "beseda";
• poljski, zgornje- in dolnjelužiški słowo;
• Polabian slüvǘ.

Verski vidik

Kot ste morda opazili ob prebiranju primerov uporabe te besede, ki jih preučujemo, je ta neposredno povezana z verskimi temami.

V cerkvenem izročilu je hvalnica najvišja oblika molitve. V njej se potopimo v ljubezen do Boga z vsem umom in srcem; to je recitiranje besedil molitev, recitiranje molitev.

Molitev delimo na dve vrsti: mala in velika molitev.

• Prva med njimi vsebuje molitev k Sveti Trojici.
• Drugi se začne z enim od verzov iz Lukovega evangelija (2,14), ki se začne z besedami "Slava Bogu na višavah". Vsebuje tudi verze o poveličanju Svete Trojice, verze o psalmih. Na koncu so izrečeni verzi, kot je Trisagion. Hvalnica Bogu je del bogoslužja pri jutranji maši in postnem bogoslužju. Ob praznikih in nedeljah jo pojemo med molitvenim petjem, ob delavnikih pa jo recitiramo. Pri bogoslužju je v navadi, da se v tem času odprejo kraljeva vrata in da duhovnik nosi feljton.

Kje lahko najdem notne zapise za Velike žalostinke? V nekrologu Božjega bogoslužja, knjigi cerkvenih pesmi.