Izvor in pomen besede "kugut"

Pomen besede "kugut" je slabšalen izraz, namenjen nevednim, trmastim in počasnim ljudem. Najpogosteje se uporablja kot sopomenka za "skopuški" Ali z figurativni pomen besede "petelin". Od kod izvira ta žaljivka, kakšna je njena zgodovina in kaj ta beseda pomeni? "kugut" dejansko?

Etimologija

V huculskem narečju zahodne Ukrajine se kogut nanaša na hišnega petelina, samca ptice detla in snop petelinjega perja na klobuku. Beseda zveni kot "kogut" z naglasom na prvem zlogu in verjetno izvira iz poljščine, kjer kogut pomeni tudi petelin. Kogut ima pomanjševalne in povečevalne oblike: kogutik, kogutišče. To razlago podaja Ukrajinski slovar ukrajinskega jezika, ki ga je v letih 1970-1980 izdala Akademija znanosti Ukrajinske sovjetske socialne republike. Primer zahodnega ukrajinskega pregovora: "Dva koguta se kot dve gostiteljici nikoli ne bosta strinjala". Toda zakaj se je kogut spremenil v kugut in pomen postal žaljiv?

Vulgarizmi in sleng

Že pred revolucijo je beseda "kugut" se je pojavil v kazenskem besednjaku Rusko govoreče prebivalstvo Odessa. V jezikovno okolje pristaniškega mesta je morda prišel od priseljencev iz današnje zahodne Ukrajine ali od poljskih Judov. Ime je imelo dva pomena, oba pa sta se uporabljala v slabšalnem pomenu. Kot oznaka za petelina je postal sinonim za, ...v zvezi z osebami z netradicionalno spolno usmerjenostjo... Kugut je bil tudi izraz za najbolj nezaslužne ljudi v kategoriji nesrečnežev.

slabšalen izraz za ljudi

V obdobju kukulakizacije v Ukrajini in pozneje se je izraz "kugut" se je uporabljal za premožne kmete in je bil sinonim za samostalnik "kukul". Približno od zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja je pomen besede "kugut" ("podeželski kugut") so postali popolnoma drugačni. Tako so meščane iz vasi, ki se preselijo v mesta, govorijo kmečki jezik in nimajo pojma o manirah in spodobnosti, začeli imenovati. Besede "kugut", "skopuški", "kurkul", "redneck", "govedo" postala sinonim za. V Ukrajini, zlasti v Lvovu, je veljal pregovor z enakim pomenom "rogul" (bik, vol v hutsulskem narečju), ki je danes dobilo tudi politično konotacijo.

Postopoma se je žaljiva beseda razširila na neizobražene, neumne ljudi, ki so v vsej svoji nevednosti drzni in predrzni. Danes se izraz redko uporablja, vendar je na Donu, zlasti v južnem delu regije Rostov, še vedno v splošni rabi.