Častitljivi mark grobar: življenje, ikona, molitev

Kijevska Pečerska lavra se ne imenuje zaman sonce Kijeva. Okrog nje se vrti že stoletja zgodovina Kijevske Rusije Rusija. Njen sijaj se je začel s tiho svetlobo svetilk, ki so jih pred skoraj desetimi stoletji prižgali v jamah Lavre. Danes so relikvije svetih asketov pokopane v jamah v Kijevu

rogovi bližnjih in oddaljenih jam. Med njimi so tudi svete relikvije Marka Grobarja. Skupaj jih je 120.

Označite grobarja. Življenje

Ta sveti asket je živel v jami v času svojega svetega očeta Teodozija konec 11. in v začetku 12. stoletja, ko je prejel sveto angelsko podobo. Po zgledu na podvige svetih pecherskih očetov je z veliko abstinenco prečiščeval svoje meso, dnevna mera za vodo je bil njegov medeninasti votli križ, v katerega jo je nalival, dnevna hrana pa suh kruh, ki ga ni jedel vsak dan. Reverend je v jamah izkopal cele ulice in to ne le za molitve, temveč tudi za pokopavanje umrlih bratov. To je bila njegova posebna poslušnost.

Neutrudno je opravljal svoje Bogu všečno delo in si ni želel zemeljskih dobrin, saj je čakal na veliko nagrado v nebesih. In tudi če je dobil kakšno plačilo, ga je takoj dal ubogim in potrebnim.

Blaženi Marko Grobar je na koncu premagal "duhovno poželjivega" sovražnika človeškega rodu tako, da je umoril svoje telo, ne le z zaporom v jami, temveč tudi s postom, postom, vzdržnostjo od spanja, lakote, težkim fizičnim delom in železnim pasom. Praktično kot angel se je izkazal za breztelesnega v dejanju, zato se ni bal smrti, oziroma se je ta bala njega kot glas in trobenta nadangela, saj je Gospod tega svetega asketa obdaril s tako močno močjo čudežnega delovanja, da so ga ubogali celo mrtvi, vse to pa so potrjevali tudi čudeži, ki so se dogajali.

Čudežna dejanja

S svetim Markom, ki je kopalec grobov, je povezanih veliko zanimivih zgodb. Nekega dne je postal utrujen in izčrpan, zato je enega od grobov zožil. Istega dne je zaradi bolezni umrl eden od menihov, in ker ni bilo drugega groba, so ga z velikimi težavami položili v ta bližnji kraj. Bratom to ni bilo všeč in so začeli godrnjati proti bratu Marku, ker niso mogli preliti olja na umrlega.

Nato je reverend prosil pokojnega brata, naj se malo premakne in se zaradi utesnjenosti postelje polije z oljem. Na menihovo besedo je pokojni nenadoma čudežno vstal, vzel olje v roko in se z njim križno polil. Nato je vrnil plovilo in se opomogel, legel in počival. Ob pogledu na kaj takega je vse zajel strah in trepet.

Vstajenje meniha

Ob neki drugi priložnosti sveti Marko Grobar ni imel časa, da bi pripravil mesto za novoimenovanega meniha. Drug menih pa je po tem, ko je umrlega obrisal z gobo, odšel v jamo, da bi si ogledal mesto, kjer bo počivalo njegovo telo ...

Ko je na poti srečal Marka, ga je vprašal, ali je prostor pripravljen. Toda prosil me je, naj pokojniku povem, naj še malo počaka. Toda menih je presenečeno dejal, da je že obrisal menihovo truplo in odšel. Ko je prišel v samostan, je videl brate, ki so peli za pokojnega. Nato je mrtvemu bratu povedal vse besede, ki mu jih je govoril princ. Mark, da prostor še ni pripravljen in da moramo počakati.

Ko je izrekel besede, ki jih je izrekel blaženi Mark, se je duša umrlega takoj vrnila v umrlega. Odprl je oči, ne da bi spregovoril, in zaživel življenje, za katero je Mark tako zelo prosil. Zjutraj, ko je bil prostor pripravljen, so truplo pokojnika položili, duh pa je takoj odšel k Bogu.

Brata Teofil in Janez

Tu je še ena zgodba, povezana s svetim Janezom Krstnikom. Mark. Nekega dne je pripravil grob za svoja brata Teofila in Janeza; slednjega je Gospod poklical pred drugim bratom in ga pokopal na mestu, ki naj bi ga zasedel starejši Teofil. Na svojem mestu je bil nekoliko višji.

Teofila v tem času ni bilo v samostanu, zato so ga poslali, da bi opravil poslušnost. Ko se je vrnil, je najprej v solzah odplaknil žalost za pokojnim bratom, nato pa se je zelo razburil, ko je videl, da so njegovega brata postavili na njegovo mesto, in se razburil nad menihom. V tistem času je bil sv. Marko. Marko je mrtvega prosil, naj se malo premakne, ta pa je takoj izpolnil svetnikovo prošnjo. Teofil, ki ga je pretreslo to, kar je videl, se je močno pokesal in se vse življenje ukvarjal s pobožnostjo ter vsak dan prelival solze v spomin na mrtve in se tako zmanjšal na fiziološko slepoto. Relikvije svetih bratov Teofila in Janeza zdaj počivajo poleg relikvij svetega Gregorja Iluminatorja. Mark.

Pobožne svete relikvije

Blagor Marku kopaču krst, ki se je izčrpaval s težkimi železnimi okovi. Dan in noč je preživel v nenehni molitvi in strogem postu, kot sam Bog.

Bog je svetniku razodel čas njegove smrti, in ko je prišel, je poklical meniha Teofila ter se skupaj dolgo postila in molila. Prp. Marko si je sam izkopal grob in bil po smrti pokopan v bližnjih jamah. Njegove svete relikvije so bile verige, kapa in čudežni bakreni križ, ki ga je posvetil z usti.

Rezultati antropološke raziskave so pokazali, da je Pr. Mark se je predstavil pri približno 40 letih.

Klobuk revije Rev. Mark

Zdaj mnogi, ki prihajajo k njegovim svetim relikvijam, s svojo molitvijo prejemajo ozdravljenje in razrešitev različnih pomembnih dejanj.

Pecherski asketi so postali nosilci milosti Svetega Duha in popolne morale. Njihove nerazpadle relikvije v jamah lavre so dar Božje milosti za njihovo posebno ljubezen do bližnjega in svetost njihovega življenja.

Častitljivi Marko Grobničar je nosil železno kapo z ikonami, ki je tehtala 4 kg. Danes je ohranjena v lavri v cerkvi Življenjskega vrelca. Od ponedeljka do petka ob 8.30 in v soboto ob 10.30, razen ob nedeljah, so v cerkvi bogoslužja z nošenjem klobuka. V tem času sta pomoč in priprošnja svetnika.

Pravoslavna cerkev se njegovega imena slovesno spominja v sinaksi Kijevsko-Pečerskih svetnikov, ki počivajo v bližnjih jamah 11. januarja in 11. oktobra po novem koledarju.

Nebeški zaščitniki

Nikoli ne smemo pozabiti naših nebeških varuhov, ki slišijo naše molitve in so jih pripravljeni kadar koli prinesti Bogu.

Nekateri ljudje skupaj s telesnim križem ali ob posebnih dnevih nosijo telesno ikono svetega Marka Grobarja ali drugo ikono svetega zavetnika sorodnikov. Tako se verniki skušajo zaščititi pred zlobnimi silami, prejeti ozdravljenje svojih bolezni in postati močnejši v različnih življenjskih situacijah.

V svoji nenehni molitvi se je grobar Mark obračal na svojega ljubljenega Gospoda s prošnjo: "O Gospod človeštva, Gospod Jezus Kristus, moj blagoslovljeni Kralj!".

Troparion za Pr. Marku se začne z besedami: "Ko sem z veliko vzdržnostjo umoril poželenja mesa...".

Kontaka svetniku se glasi takole: "Zdravnika poštenega in čudodelnika bomo z ljubeznijo, zvesto, razveselili, ko ga bomo prosili ...".

Sveti častitljivi oče Marko, molite k Bogu za nas!