"Georges danden ali prevarani mož": povzetek

Francoski dramatik Jean-Baptiste Poquelin, avtor klasične komedije, ki je v 17. stoletju postala priljubljena pod psevdonimom Molière. Vzpostavil je žanr farse komedije, ki je plebejski humor in ekstravaganco združeval z umetnostjo in gracioznostjo. Moliere je utemeljitelj posebnega žanra - komedije-baleta. Zaradi duhovitosti, živahnih podob in domišljije so Molièrove igre brezčasne. Ena od njih je komedija Georges Dandin ali Prevarant, katere povzetek je predstavljen v tem članku.

Pisanje zgodovine

1668. Ludvik XIV. na vrhuncu slave, "kralj sonce" je počaščen kot faraon... Lully in Moliere sta po naročilu združila moči za "Grand Royal Variety" in dobila proste roke pri izbiri tem. Molière napiše igro v treh dejanjih z naslovom Georges Dandin, glasbo zanjo pa napiše Lully.

Dogajanje je dramatik povzel po eni od svojih prvih fars "Ljubosumje Barboullierja". Avtor "oplemeniti" like in šaljivec se spremeni v nesrečnega človeka, farsa pa v Molierovo brezčasno komedijo "Georges Dandin", ki pripoveduje zgodbo o možu, ki se je poročil s plemičico, katere življenje se je spremenilo v muko in nauk za vse kmete, ki so se tako kot Dandin želeli dvigniti nad svoj razred in se približati plemstvu.

Zgodba in liki

Georges Dandin, glavni junak, nečimrni in premožni kmet, neumen in neprivlačen, je zaročen s hčerko propadle družine. Za Dandina je ta poroka priložnost za pridobitev plemiškega naziva, za barona de Sotainvilla in njegovo ženo pa rešitev pred finančnim propadom. Toda poroka Georgesa in Angelike nikomur ne prinese sreče. Angelika, lepotica in plemiška dama, se sramuje svojega preprostega moža; starši mu nenehno očitajo njegovo nevednost. Poleg tega njegovi ženi dvori mladi in čedni vikont Clitandre. Danden, ki je nagnjen k samopremisleku, krivi sebe: "To ste želeli, Georges Danden.".

Poleg njih v igri nastopajo tudi:

• Colin, Dandenov služabnik.
• Claudine je služkinja Dandenove lepe žene.
• Lubène je kmetica, ki je v službi vikonta Clétandra.

Prvo dejanje

Glavni junak igre stoji pred svojo hišo in razlaga v kakšen položaj Je v težavah. Njegova poroka s plemiško damo je nauk vsem kmetom, ki si želijo naziva. Koliko težav ima ta zakon! Plemiškost ni slaba stvar, vendar vas lahko spravi v težave. Bolje je, da se z njimi ne zapletate. In on, Dunden, je izkusil, kako se obnašajo, ko v svojo družino sprejmejo človeka, kot je on. Gospode privlači le njegov denar, ne pa tudi on. Ne bi si vzel kmečke žene, poštenega dekleta, vendar se je poročil s tisto, ki je nanj gledala zviška, se ga sramovala, kot da ob vsem svojem bogastvu ne bi mogel plačati za pravico biti njen mož.

Njegovo govorjenje prekine kmet Lubin, ki pride iz svoje hiše. Ta ne prepozna Dandena kot svojega lastnika in odkrito pojasni, da je mladi gospodinji izročil pismo gospoda, ki se je naselil nasproti. K njemu je prišla služkinja gospe Claudine in mu povedala, da mu je njena gospodarica Angelique naročila, naj njenemu gospodarju pove, da je vikontu Clitandru hvaležna za njegovo ljubezen. Toda njen mož je neumnež in paziti moramo, da tega ne izve. Dandin, ko to sliši, se razjezi in se upa pritožiti gospodu de Sotanvillu.

Tovariš in tašča sta nizka plemiča, a arogantna. So brez denarja, vendar zelo ponosni na svojo družinsko starodavnost ter na svoje zveze in privilegije. Čeprav arogantne besede nikoli niso šle z jezika, se niso ustrašili poročiti svoje hčerke s "preprostim" moškim, ki je plačeval njihove dolgove in se imenoval "gospod de Dandinières". S tem je bilo njune zahvale konec in neutrudno sta svojega kmečkega zeta opozarjala, da jima ni kos.

Neenakopraven zakon

Mme de Sotanville je bila ogorčena, da ni vedel, kako ravnati o sebi v vljudni družbi. Georgesu Dandinu reče, naj jo kliče "gospa" namesto "tašča". Baronov temperament je nekoliko blažji od temperamenta njegove žene, vendar ga ta "megaženska" sprevrača, kakor se ji zljubi. Tudi on, potem ko je poslušal ženine nadute govore, se je zganil in od zdaj naprej ga mora Georges klicati "ti". O Angeliki ne bi smel govoriti kot o "moji ženi", ker je po rojstvu nad njim. Tovariš in tašča pohvalita prednike, vrline in strogo vzgojo Angelike.

Provincializem de Sotanvilov izdaja njihovo pretirano aroganco in hvalisanje s preteklimi zaslugami njihovih prednikov. Za vljudnostjo vikonta Cleitandra, ki vstopi v sobo, se skrivata zaničevanje in prezir, ko je baron resnično presenečen, da dvorni plemič ni slišal slavnega imena Sotanvilov in ne pozna niti njihovih nazivov niti časti njihove slavne družine. Dandenu tudi ni v tolažbo, da bodo njegovi otroci podedovali plemiški naziv. Čeprav je "surovi butec", ne bo nosil rogov. O tem govori neposredno s Klitandrom.

Angelinin oče je ogorčen in zahteva pojasnilo. Vikont vse zanika. Gospa Sotanville, ki je pravkar vse prepričala o pobožnosti žensk njene vrste, zahteva Angelico tukaj in jo prosi, naj vse pojasni. Angelika se z obtožbami spravi na Clytandre, ta pa se zgraža nad njeno zvijačo. Nato de Sotanvilli obrne ogorčenje na svojega zeta in ga prisili, da se opraviči vikontu. Toda kmet se ne da izigrati, še naprej graja Angeliko, ona pa igra ogorčeno nedolžnost.

Drugo dejanje

Igra se nadaljuje s pogovorom med Claudinino služkinjo in Lubinom. Iskreno se sprašuje, kako Dandin vse to prepozna, in Lubina vpraša, ali je to komu povedal? Pravi, da je srečal nekoga, ki ga je videl, kako je zapustil njihovo hišo, vendar je obljubil, da ne bo nikomur ničesar povedal.

Dandin skuša ženo prepričati, da je zakonska zveza sveta in da je neenakost v poreklu izbrisana. Angelika cinično odgovori, da ji ga ni treba ubogati samo zato, ker je.. ki se je odločil, da se bo z njo poročil. Še vedno je mlada in bo uživala v radosti svobode, do katere je upravičena zaradi svoje starosti. biti v svoji dobri družbi. In Dunden se lahko zahvali nebesom, da ne želi storiti česa hujšega.

Danden skozi ključavnico opazuje svojo ženo in Klitandra in misli, da zdaj ne bo zamudil priložnosti, da bi se ji maščeval. Upa, da bo od Lubina pridobil dokaze o njegovem izdajstvu. Vendar zaman upa na njegovo pomoč. Vedno bolj ga zaposluje načrt maščevanja, celo možnost, da bi bil mož rogonosec, se umakne v ozadje.

Angeličine starše želi prepričati o hčerini dvoličnosti. Toda Angelika jih sama pokliče za priče in tokrat spretno pobegne. V ogorčenju okara Clytandre, da jo zasleduje, čeprav dobro ve, kako krepostna je, zgrabi palico in odžene svojega oboževalca, tako da udarci padejo na hrbet ubogega Georgesa Dandina. V jezi svojo ženo označi za izdajalko, vendar si tega ne upa izreči na glas in upa, da bo Angeliki dal lekcijo.

Tretje dejanje

Angelica pride na nočni izhod s Clytandrom. Pravi, da njen mož smrči. Claudine je tam. Lubène jo poišče in jo pokliče po imenu, zaradi česar se Dandan zbudi in ugotovi, da njegove žene ni več. Clitander ob tej misli zavzdihne, da mora da bi se vrnila k svoji preprosti "Lepi vrtnici". Pravi, da Georges Dandin ni vreden njene ljubezni. Angelika pomiri Clitandro in pravi, da ne more ljubiti takšnega moža in biti. Njegova cena je nizka in smešno je, da mu posvečamo pozornost.

George ob tej pozni uri ujame svojo ženo na ulici in takoj želi poklicati starše. Angelica prosi za odpuščanje, prizna krivdo in obljubi, da bo najboljše žena na svetu. Toda Dandin se "upre" aroganci de Sotanvilov in ne sklene miru. Z ustrahovanjem njune hčerke je napadel njun ponos. Takšna živalska trma se lahko rodi le v otopelem srcu in v tem trenutku je vse sočutje na strani Angelike, ki želi preprosto živeti in ki so jo starši žrtvovali.

Angelica je besna, ker jo je mož javno ponižal, in se želi maščevati. Odide v hišo, zaklene vrata in se zgraža nad tem, da je njen mož pijan in da ga ponoči ni doma. De Sotanvilovi pridejo, Danden jim želi vse razložiti, vendar nočejo poslušati, še več - prisiljeni so na kolenih prositi hčerko za odpuščanje. Dandin obžaluje, da če se "poroči s slabo žensko", mu preostane le še ena stvar - "z glavo v vodo".