Razlike med ameriško in britansko angleščino: razlike v izgovarjavi, pogovorni in knjižni govor, podobnosti in razlike

Včasih se iste besede v več virih v angleškem jeziku pišejo ali izgovarjajo različno, nekateri izrazi pa so sestavljeni na nenavaden način ali pa jih sploh ne razumemo. Razlog je v razlikah med britansko in ameriško angleščino. Kako se izogniti kako se izogniti nesporazumom in se udobno pogovarjati s tujci? Koristno poznati glavne razlike med ameriško in britansko angleščino - in obratno.

Angleščina je danes mednarodni univerzalni jezik. Je uradni jezik v 59 državah (od leta 2017), materni jezik več kot 300 milijonov ljudi in najbolj preučevan jezik na svetu. Zanimivo je, da je angleščina eden redkih jezikov, ki ima nekajkrat več govorcev kot maternih govorcev. Večina sodobnih izrazov, tudi strokovnih, izhaja iz angleščine. Na svetovnem spletu je več kot polovica virov v angleščini.

Seveda je ob takšnem širjenju nemogoče ohraniti enotnost jezika. Že v eni državi je veliko različnih narečij, kaj šele na svetu.

Najpomembnejša je delitev angleščine na britansko in ameriško angleščino. ki ga mnogi učenci, ki se učijo ruskega jezika, ne poznajo. Naslednji odstavek obravnava temeljne razlike med ameriško in britansko angleščino.

Izraz "Britanska angleščina"

Britanska angleščina pravzaprav ni ločena različica jezika. Izraz je nastal za razlikovanje med klasično angleščino in številnimi različicami, vključno z ameriško.

Z drugimi besedami, britanska angleščina je govorjeni in pisni jezik Anglije. Poimenovali so ga tudi kraljičin govor, prefinjena angleščina ali oxfordska angleščina. V Združenem kraljestvu ni organa, ki bi skrbel za jezikovno čistost; standard pravilnega črkovanja in izgovarjave določa Oxfordski slovar. Kot smo že omenili, je v Veliki Britaniji veliko narečij angleščine, vključno s škotskim, valižanskim, irskim, galskim in kornskim.

Zgodovina britanske angleščine

Tradicionalna angleščina se je razvijala neenakomerno in se je skozi stoletja močno spreminjala. Izvira iz jezikov germanskih plemen: Jutov, Anglov, Sasov.

Ko so se na območju današnje Anglije začela naseljevati germanska plemena, so latinščina in keltski jeziki postopoma izginili iz rabe. Njihovo mesto zasedajo besede iz stare norveščine. Takrat se je začela stara angleščina, ki je trajala do normanske osvojitve.

Obdobje po normanskem osvajanju (srednja angleščina, 11.-15. stoletje).) je značilen velik vpliv francoskega jezika in uvajanje številnih francoskih besed v angleščino - v sodobni angleščini je 30 % besed izposojenih iz francoščine. Ta ogromen vpliv je bil posledica tega, da je francoščina veljala za jezik plemstva in se je uporabljala za sporazumevanje v visoki družbi, umetnosti, glasbi, vojaških veščinah in znanosti.

Naslednja stopnja v zgodovini angleščine je zgodnja moderna angleščina (XV-XVII stoletje).). V tem obdobju je Shakespeare največ prispeval k razvoju jezika - po njegovih zaslugah je bilo uvedenih več kot 1700 novih besed in besednih zvez.

15. april 1755 velja za rojstni dan sodobne angleščine, saj je bil na ta dan objavljen Slovar angleškega jezika Samuela Johnsona.

Opozoriti moramo, da je število izposojenk v angleščini ogromno in presega število domačih angleških besed. Poleg francoščine in stare norveščine so na oblikovanje jezika vplivale tudi španščina, perzijščina, nemščina, italijanščina ter celo ruščina in japonščina.

Koncept "Ameriška angleščina"

Ameriška angleščina je najbolj razširjen jezik v Združenih državah Amerike. Je materni jezik več kot 80 % vseh ameriških staroselcev in je pravzaprav uradni jezik ZDA, čeprav v ustavi ni zapisan kot državni jezik.

Izvor ameriške angleščine

Zgodovina njegovega nastanka in razvoja je neposredno povezana z zgodovino Združenih držav.

Angleščino so v Ameriko v 17. in 18. stoletju prinesli britanski (predvsem angleški) kolonisti. V tem času so celino naseljevali Indijanci, ki so govorili različne jezike. Poleg Angležev so na ozemlje sodobnih ZDA prišli tudi napadalci iz drugih evropskih držav - Francije, Španije, Nemčije, Nizozemske, Švedske, Rusije. Za uspešno raziskovanje novih dežel in ustalitev življenja na neznanih ozemljih je bil potreben jezik, ki bi bil splošno dostopen in razumljiv vsem naseljencem. Raznolikost narodnosti, ki uporabljajo angleščino, je seveda prispevala k njenemu spreminjanju in poenostavljanju.

Na podlagi britanske angleščine ima ameriška različica značilne lastnosti in se razlikuje od prvotnega. Poleg sprememb, ki so nastale pod tujim vplivom, sodobna ameriška angleščina vključuje tudi besede, ki izvirajo iz Združenih držav Amerike - tako imenovane "amerikanizme".

Leksikalne razlike med ameriško in britansko angleščino

Obstaja več vrst amerikanizmov. To so lahko besede, katerih pomen se korenito razlikuje od britanskega ali je celo nasproten, besede, ki se uporabljajo samo v ZDA, besede, ki v Angliji veljajo za zastarele, v Ameriki pa se pogosto uporabljajo, ameriški sleng itd.д. Oglejmo si nekaj primerov.

Razhajanja v besedišču

Te razlike vključujejo podobne besede, ki izhajajo iz istega korena, vendar so tvorjene z različno, npr. z uporabo različnih končnic ali s poenostavljanjem, kot v ameriški angleščini.

Ob predpostavki, da si ameriška angleščina vedno prizadeva za preprostost, je ena od njenih značilnosti opustitev neizgovorljive črke, bodisi samoglasnika ali soglasnika. Najpogosteje ga najdemo v kombinaciji črk -ou, vendar je pogost tudi v drugih besedah:

Zanimivo je, da v primeru -l in -ll stvari niso tako jasne. V večini besed manjka dvojni -l v ameriški različici, v nekaterih primerih pa se, nasprotno, pojavi odsoten jo v britanščini.

Omeniti velja tudi razliko v pisavi nekaterih besed, izposojenih iz francoskega jezika. V tradicionalni britanski različici je na koncu besede po francoskem zgledu končnica -re, v ameriški različici od 18. stoletja dalje pa je končnica -re ohranjena., -re se na primer spremeni v -er:

• center in središče
• meter in meter
• litr in litr
• gledališče in gledališče in t.д.

Leksikalne razlike

Poleg razlik v pisavi podobnih besed obstajajo tudi besede v britanski in ameriški angleščini, ki se po pisavi in videzu popolnoma razlikujejo.

Spodaj je seznam nekaterih besed:

Britansko-ameriški homonimi

Kot vemo, so homonimi besede, ki so si podobne po črkovanju, a se razlikujejo po pomenu. V britanskem in ameriškem jeziku je veliko besed, ki se pišejo enako, vendar so v drugih jezikih prevedene drugače, včasih celo nasprotno. Na primer pločnik: v Veliki Britaniji je to pločnik, v ZDA pa pločnik, vozišče ali cesta.

Zanimiva je tudi beseda pants: v ameriškem jeziku je podobna britanski besedi trousers. Vendar pa Britanki ne smete komentirati hlač.к. To bi povzročilo zmedo ali celo agresijo, saj hlače v angleščini pomenijo spodnje perilo.

ameriški sleng

Poleg zgoraj omenjenih leksikalnih razlik med ameriško in britansko angleščino moramo upoštevajte Druga značilnost ameriške angleščine je ameriški sleng. Ameriška angleščina v svoji nenehni politiki racionalizacije dopušča, da nekatere slengovske besede prodrejo v knjižni jezik, medtem ko v britanski angleščini ni tako.

Primer tega je znani izraz "V REDU", ki se uporablja za izražanje strinjanja ali hvaležnosti ali za ugotovitev, da stvari dobro tečejo.

V filmih in pesmih ameriškega izvora pogosto slišimo besedno zvezo "Bom", "Hočem", "I gotta", ki nimajo britanskega ustreznika. Ti stavki so kratice klasičnih konstrukcij "Bom", "Želim si", "Moram".

Slovnične razlike med britansko in ameriško angleščino

Britanska in ameriška angleščina sta dve veji istega jezika, zato med njima ni osnovnih slovničnih razlik. Vendar pa obstaja nekaj razlik.

Uporaba sedanjega dovršnega obrazca

Ena od značilnosti amerikanizirane slovnice je uporaba preteklega nedoločnika namesto sedanjega dovršnega, tudi z narekovaji just, already, yet. To je povezano z istimi preprostimi konstrukcijami.

Na primer:

Uporaba glagola imeti v dobesednem pomenu

Do nesporazumov lahko pride zaradi uporabe besede have v pomenu "imajo ", "imajo ".

V britanskih trdilnih, vprašalnih in negativnih stavkih se glagol uporablja z "dobil", Na primer:

1. Imam avto. - Imam avto.
2. Imate avto? - Imate avto?
3. Nimam avtomobila. - Nimam avtomobila.

V ameriški različici se pogosteje uporablja glagol have kot navaden glagol dejanja:

1. Imam avto.
2. Ali imate avto?
3. Nimam avtomobila.

Napačni glagoli

Opazili ste lahko, da nekateri nepravilni glagoli so nepravilni le v britanski angleščini: v ameriški angleščini se tvorijo tako, da se osnovi doda -ed, tako kot pri pravilnih glagolih. Na primer:

Izgovorjava

Med ameriško in britansko angleščino so velike razlike tudi v fonetiki. Ameriški naglas se za uho precej razlikuje od tradicionalne britanske angleščine. Mnogi učenci klasične angleščine imajo težave z razumevanjem ameriške izgovarjave. To je posledica drugačnega poudarka in intonacije nekaterih besed ter ameriškega načina izgovarjanja samoglasnikov, ki so v britanskem jeziku podaljšani.

Druga značilnost ameriške izgovarjave je izgovorjava "r", po samoglasniku, npr. avto, dekle, del, začetek.

V ameriški izgovorjavi je opazno izginotje melodičnega zvoka [j]: besede, kot so tune, tuesday, lune, zvenijo kot "toone", "toosday", "loone".

Katero možnost izbrati za študij?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od vaših ciljev in potreb. Ni boljšega ali slabšega, vsak jezik je primeren v svojem elementu. Ameriška angleščina je preprostejša, sodobnejša, bolj živa in vpeta v ameriško kulturo. Britanski jezik je klasični aristokratski jezik, vreden kraljevega govora in ohranjen v najbogatejši zapuščini angleške književnosti.