Začasni ukrepi arbitražnega sodišča. Poglavje 8 apc rf

Začasni ukrepi v arbitražnem postopku so začasni in nujni ukrepi, namenjeni zavarovanju premoženjskih in nepremoženjskih zahtevkov. Takšni ukrepi so namenjeni preprečevanju nezakonitih dejanj zoper predmet ali osebo, medtem ko je sodni postopki. Vendar morajo biti vsi ukrepi v celoti skladni z navedenimi zahtevami. Vse stranke v postopku imajo pravico vložiti vlogo v kateri koli fazi postopka.

8. poglavje ZPP RF je v celoti namenjeno vprašanju začasnih ukrepov v gospodarskih sporih. Hkrati so pravila o začasnih ukrepih za nekatera področja pravnih razmerij določena v drugih zakonodajnih aktih.

Vrste

Člen 91 APC določa vrste ukrepov, ki se lahko uporabijo v arbitražnem postopku:

• napad sredstva ali premoženje;
• prepoved nekaterih dejanj, za katera se lahko naložijo kazni obdolžencu ali drugim vpletenim osebam;
• naložitev obveznosti toženi stranki, da opravi določena dejanja za ohranitev spornega premoženja;
• naložitev obveznosti izročitve premoženja tožniku ali drugi osebi
• Odložitev izvršilnih ukrepov;
• Začasna ustavitev izvršilnih postopkov.

Obstajajo tudi druge vrste začasnih ukrepov arbitražnega sodišča. Sodnik lahko sprejme več ukrepov hkrati. Dovoljena je zamenjava enega za drugega; - ime arbitražnega sodišča; - ime arbitražnega sodišča. Tožnik in toženec imata pravico vložiti predlog za zamenjavo (95. člen ZPP).

Izjava

V skladu z 92. členom ZPP je mogoče pri arbitražnem sodišču vložiti predlog za izdajo začasne odredbe skupaj s tožbo ali med vsebinsko obravnavo zadeve, vsekakor pa ne pred izdajo končne sodbe v zadevi.

Vloga mora vsebovati naslednje bloke:

• Ime arbitražnega sodišča;
• Podatki o strankah (toženec in tožnik);
• kratek opis vsebine spora;
• premoženjskopravne terjatve, njihova narava in znesek;
• utemeljitev potrebe po sprejetju začasnih ukrepov
• seznam dokumentov, ki jih je treba predložiti.

Če se vloga vloži prek pooblaščene osebe, se vlogi priloži pooblastilo ali drug dokument, ki potrjuje pooblastilo.

Plačilo

V skladu s 102. členom ZPP se državna taksa (začasni ukrepi pred arbitražnim sodiščem), postopek in višina plačila določijo z veljavnimi zakoni o davkih in dajatvah. V skladu z določbami člena 333.V skladu z 21. členom davčnega zakonika je za začasne ukrepe določena sodna taksa v višini 3 tisoč rubljev.

Nasprotna tožba

Člen 94 ZPP določa, da lahko tožena stranka odredi začasne ukrepe. V takem primeru ima sodnik pravico, da to zahteva:

• z deponiranjem sredstev na depozitnem računu sodišča;
• zagotovitev bančne garancije (ali garancije druge kreditne institucije).

Protivrednostna varščina se določi v višini tožnikovih zahtevkov in se lahko izračuna kot odstotek tega zneska. V nobenem primeru ne sme biti manjša od polovice zahtevanih zahtevkov.

Sodnik prouči tožnikovo vlogo v enem dnevu od dneva, ko jo je prejelo sodišče. Začasni ukrepi arbitražnega senata se navedejo v odločbi, ki se nemudoma izvrši na podlagi izvršilnega naslova. Poleg tega se lahko osebi, ki noče izpolniti zahtev sodišča, naloži globa.

Zavarovalni ukrepi se lahko sprejmejo tudi na pobudo sodišča.

Vrstni red izvršitve

Začasni ukrepi arbitražnega sodišča so takoj izvršljivi, kot je določeno v členu 96(1) ZPP. Po izreku sodbe sodnik izda sklep o izvršbi. Ta dokument določa obdobja, v katerih bodo ukrepi veljali. Če je postopek prekinjen, ukrepi ostanejo v veljavi, dokler jih sodnik ne prekliče. Tako začasni ukrepi veljajo, dokler se sodna odločba dejansko ne izvrši.

Sodne odločbe, ki jih izdajo sodišča v drugih državah, se v Rusiji ne morejo izvršiti, še manj pa na izvršljiv način.

Izbira ukrepov je v celoti zaupana sodniku. Sodni izvršitelj nima pravice delovati neodvisno. Če je na primer sodnik v sodbi zasegel premoženje, vendar ni odredil njegove hrambe pri tretji osebi, sodni izvršitelj nima pravice zahtevati, da stanovalci zapustijo stanovanje.

V primeru izgube zaradi neupoštevanja začasnih ukrepov arbitražnega sodišča se spor obravnava na istem sodišču. Vendar bo morala oškodovana stranka vložiti nov odškodninski zahtevek.

Odpoved

Začasni ukrepi se lahko prekličejo po postopku iz člena 97 ZUP. Zahtevek za razglasitev ničnosti obravnava sodnik v petih dneh po prejemu. Če je vloga vložena v imenu tožene stranke skupaj z dokazili o nasprotnem zavarovanju, se vloga obravnava najpozneje naslednji dan od datuma prejem dokumenta.

Preklic je mogoč v naslednjih primerih

• Sodno dejanje postane učinkovito; na primer, postane pomembno za pridobitev odpovedi;
• začasni ukrepi niso več potrebni.

Zato sodnik preuči vlogo izda odločbo, katere kopije se pošljejo strankam. Če so v varnostni postopek vključeni drugi javni organi, na primer Urad za zvezni register, se kopija pošlje tudi tja.

Stranke v postopku imajo pravico do pritožbe zoper sodbo.

Nadomeščanje

Člen 95 Arbitražnega zakonika določa komutabilnost en ukrep nad drugim. Izvede se lahko na zahtevo stranke v postopku ali na pobudo samega sodnika. Najpogosteje se takšni ukrepi sprejmejo, ko se med postopkom pojavijo nove okoliščine, ki potrjujejo nezdružljivost sprejetih ukrepov. Okoliščine v tem primeru lahko pomembno vplivajo na-pravno ali postopkovna narava.

Vlogo za omilitev ukrepov je treba obravnavati najpozneje naslednji dan po prejemu takega dokumenta. Zamenjava se izvede na dan sodnikove odločitve, razen če je vloga zavrnjena.

Začasni ukrepi v arbitražnem postopku

V 99. členu ZPP je določena možnost, da se pred vložitvijo tožbe pri sodišču vloži predlog za izdajo začasne odredbe. Glavni pogoj je, da bo tožeča stranka v bližnji prihodnosti z vložitvijo tožbe pri sodišču vložila zahtevek zoper toženo stranko. Poleg tega obstajajo številni dejavniki, na podlagi katerih lahko sodnik ugodi takšni zahtevi:

• mora sorazmernost ukrepov pristojnost;
• sorazmernost ukrepov in zahtevkov;
• plačana državna pristojbina;
• predložitev nasprotne varščine s strani vlagatelja.

Ob koncu obravnave vloge sodišče odloči, da. Rok za izvedbo ukrepov ne sme biti daljši od 15 dni od trenutka, ko sodnik podpiše odločbo.

Če je vloga vložena pri drugem sodišču, mora vlagatelj o tem obvestiti sodnika, ki je izdal začasne ukrepe. V primerih, ko je rok rok za vložitev je bil zahtevek izpuščen, sodnik izda sklep o odpravi ukrepov.

Če so z začasnimi ukrepi prizadeti zakoniti interesi tretjih oseb, lahko te osebe v skladu s postopkom iz člena 98 zakonika o arbitražnem postopku pri sodišču zahtevajo odškodnino ali nadomestilo. Takšno vlogo je mogoče vložiti, če zahtevek ni bil vložen v roku, določenem v sodni odločbi, ali če je sodišče zavrnilo sprejem vloge.

Odgovornost

Začasne ukrepe arbitražnega sodišča je treba izvesti nemudoma po izdaji sodbe - kot je določeno v členu 96 zakonika. Na podlagi odločbe se izda izvršilni naslov.

Vendar pa se v praksi dogaja, da je za izvajanje ukrepov potrebnih več dni. Najprej lahko pride do zamud v fazi izdaje izvršilnega naslova. Sodni izvršitelj lahko traja nekaj dni, da sprejme sodno odredbo. Hkrati začasnih ukrepov vlagatelj ne more vložiti samostojno, kot je to v primeru sklepa o izvršbi iz 8. člena zakona št. 229-FZ, tj. vlagatelj nima pravice samostojno zaprositi banko za izvršilni naslov.

Po drugi strani pa arbitražni zakonik določa odgovornost za tiste, ki ne ravnajo v skladu s sodnimi odredbami. V skladu s 96. členom ZPP lahko sodnik izreče sodno globo v skladu s postopkom iz 11. poglavja zakonika.

Če se globa naloži fizični osebi, njen znesek praviloma ne sme presegati 2,5 tisoč rubljev. Uradniki ne smejo biti kaznovani z globo več kot 5 tisoč rubljev, podjetja pa z globo več kot 100 tisoč rubljev.

Številni odvetniki so prepričani, da tako nizke globe ne spodbudijo strank v postopku k izvajanju sodnih odločb. Na primer, v Moskvi je kazen za kršitev pravil o ustavljanju 3 tisoč rubljev. Seveda so začasni ukrepi in globa za parkiranje na nepravem mestu povsem različne kršitve z vidika javnega pomena.

Če pogledamo kazenski zakonik, v njem ni predvidena niti odgovornost državljanov za neupoštevanje sodnih odredb. V skladu z zahtevami 315. člena kazenskega zakonika so za zlonamerno nespoštovanje akta, ki je začel veljati, lahko odgovorne samo naslednje osebe člani organov.

Zato sankcije, ki jih določa veljavna zakonodaja, ne morejo zagotoviti popolnega izvajanja sodnih odločb, kar pomeni, da je učinkovitost pravosodja manjša.

Zaključek

Po statističnih podatkih se zahtevkom za začasne ukrepe, vloženim pri arbitražnih sodiščih, ugodi v nekaj več kot tretjini vseh zahtevkov. Po mnenju pravnih strokovnjakov je to posledica dejstva, da ni standardov za njihovo utemeljitev. Po drugi strani pa številni sodniki preprosto niso pripravljeni prevzeti odgovornosti za izdajo začasne odredbe, saj so še pred kratkim takšne odločitve veljale le za korupcijo.

Ni skrivnost, da prosilec v 95 % primerov ne more upravičiti njihovo in navaja le splošno besedilo iz veljavne zakonodaje. Zaseg računa podjetja bi praktično ohromil pravno osebo, zato bi za tak ukrep morali imeti trdne dokaze.