Roki za izvršitev naročil. Člen 19.5 cao rf. Neizpolnitev pravne zahteve v roku

Od začetka leta 2016 so začele veljati zakonodajne spremembe v zvezi z odpravo nekaterih vrst inšpekcijskih pregledov. Kljub temu ostajajo številni nadzorni ukrepi. Ob ugotovitvi kršitev pristojni organi izdajo akte prisilne narave - sodne odredbe. Za organizacije in državljane je pomembno, da vedo, v katerih primerih se izdajajo taki dokumenti, kakšni so roki za izvršitev nalogov.

Bistvo zapovedi

Pogosto se pri dejavnostih pravnih oseb in samostojnih podjetnikov zaradi inšpekcijskih pregledov občinskih ali državnih organov ugotovijo različne kršitve.

Ob neizpolnjevanju se izda akt imperativne narave v obliki predstavitve, odločbe, sklepa, sklepa, predpisa javni organi nadzorni organi. Neupoštevanje zahtev dokumenta ima za posledico odgovornost v skladu s členom 19.5 okoljskega zakonika upravne kršitve.

Januarja 2016 so bile sprejete spremembe zveznega zakona, ki ureja varstvo pravic samozaposlenih organizacij in podjetnikov pri izvajanju nadzora in kontrole s strani državnih in občinskih organov.

V skladu s prilagoditvijo zakonskih določb so nekateri načrtovani inšpekcijski pregledi prepovedani več kot enkrat na tri leta. Na nenačrtovane inšpekcijske preglede to ni vplivalo. Poleg tega posamezni podjetniki, ki so zagrešili hude kršitve zakonodaje ali opravljali dejavnosti, nevarne za življenje in telo, ne bodo predmet takšnih inšpekcijskih pregledov okolje, bodo prav tako predmet pogostejših inšpekcijskih pregledov.

Uradniki lahko za neizpolnjevanje zahtev iz odredb, ki jih izdajo nadzorni organi, odgovarjajo z denarno kaznijo ali prepovedjo opravljanja dejavnosti za obdobje treh let.

Znaki odredb, ki jih izdajo nadzorni organi

Instrumenti imperativne narave morajo imeti tri pomembne značilnosti:

1. Vezni znak.
2. Zakonitost akta.
3. Izvršljivost zahtev dokumenta.
4. Razumen rok za izpolnjevanje zapovedi.

Ko uradnik prejme odredbo, mora dokument preveriti glede na ta merila. Če je akt izdan v nasprotju z zakonom, ima državljan pravico do pritožbe v zakonsko določenih rokih. Če ni pritožb in zahteve iz predpisa niso bile izpolnjene, se za zadevno osebo uvede Upravna odgovornost.

Zavezujoča narava akta

Zavezujoče je, da je upravni prekršek iz člena 19.5 kodeksa so opustitve, ki pomenijo neizpolnitev naloga, ki ga je izdal priglašeni organ. Če zapovedi spadajo v skupino pravnih neregulativnih aktov, jih ni mogoče izvršiti.

Navedemo lahko naslednji primer sodne prakse, ki se odraža v odločbi petega pritožbenega arbitražnega sodišča št. 05AP-7794/2014 z dne 18. julija 2014.

Med davčnim zavezancem in nadzornim organom je nastal spor. Med revizijo so bile ugotovljene kršitve zakona, o čemer je bil narejen ustrezen zapis. Kršitelju je bil poslan izvleček iz akta za odpravo pomanjkljivosti pri delu organizacije.

Ker zahteve nadzornega organa niso bile pravočasno izpolnjene, je bil vodja pravne osebe kaznovan z upravno globo v skladu s členom 19 davčnega zakonika.5 zakonika o upravnih prekrških Ruske federacije.

Davčni zavezanec se ni strinjal z odločitvijo inšpekcijskega organa in je vložil pritožbo. Ker zahteva za odpravo kršitev ni bila izdana kot ločen dokument, temveč v obliki izvlečka iz drugega upravnega akta, je sodišče ugotovilo, da je bila naložitev odgovornosti nezakonita.

Zakonitost akta

Pri preverjanju pravilne oblike dokumenta je treba upoštevati roke za izvršitev sodnih odredb in njihovo zakonitost. Z vidika pravnega okvira je element kaznivega dejanja iz zadevnega člena zakonitost predpisanega dokumenta.

Sodna praksa določa, da je treba zakonitost odredbe, ki jo izda pooblaščeni organ, preveriti in oceniti za vsak primer posebej.

Če je bil dokument izdan neprimerni osebi, nepooblaščenemu subjektu itd.д., njegovo neupoštevanje ne povzroči upravne odgovornosti. To stališče je razvidno iz sodbe sodišča EAO, izdane v zadevi št. 4-A-27/2014 z dne 29. maja 2014.

Seznam okoliščin, ki jih je treba preveriti

Pri obravnavi zadev za preverjanje zakonitosti sodnih odredb sodišče ugotovi naslednja dejstva

• material razlogi za izdaja nedopustnega akta (dokaz, da storilec ne spoštuje pravnih določb zakonodaje);
• skladnost z vsemi odstavki postopka za izdajo akta;
• Ali je inšpekcijski organ pooblaščen za izdajo takšnih dokumentov.

Posebnost teh vrst zadev je, da mora organ dokazati zakonitost odredbe. Če nadzorni organ ne dokaže upravičenosti privedbe uradnika do odgovornosti, se zadeva zaključi v skladu z oddelkom 24.5 zakonika zaradi neobstoja upravnega prekrška.

Izvršljivost

Druga pomembna zahteva za dokumente imperativne narave je izvršljivost akta. Bistvo zahteve je, da nadzorni organ, ki je izdal opozorilo, jasno navede zahteve in da kršitelju jasno pojasni, katera dejanja mora uradnik izvesti (ali ne izvesti).

Pravilnost vsebine dokumentov in navedba rokov za izvršitev odredb sta enako pomembni tako za kršitelja kot za inšpekcijski organ. To pa zato, ker je mogoče preveriti skladnost le z dejanskimi zahtevami. Ni mogoče kaznovati za neizvedbo dejanja, ki ga ni mogoče izvesti.

FAS v okrožju Volga-Vjatka je izdal odločbo v sodnem postopku št. A43-27119/2012. V dokumentu je sodišče poudarilo, da morajo biti odredbe uradnikov, ki vsebujejo zakonite zahteve, dejansko izvršljive, vsebovati morajo zakonite zahteve, realne roke za izvedbo in jasno oblikovane ukrepe, ki jih mora kršitelj izvesti (ali se jih vzdržati).

V dokumentu je tudi navedeno, da morajo biti navodila v poročilu o kršitvi jasna, jedrnata, jasna, dosledna, dostopna.

Bistvo zahteve po izvršljivosti

V skladu s pravnimi normami in ustaljeno sodno prakso so zahteve za izvršljivost naslednje:

• Uradne osebe (kršitelje) je treba pravočasno obvestiti o vsebini izdanega podzakonskega akta;
• dokument mora vsebovati nedvoumen in jasen jezik;
• Uradnik mora imeti realno možnost, da odpravi pomanjkljivosti v roku, ki ga določi pooblaščeni organ;
• rok izvršitve odredbe za odpravo kršitev mora biti razumen.

Sodba št. 2423/13, ki jo je 9. julija 2013 v zadevi št. A53-19629/2012 izdal Prezidij vrhovnega arbitražnega sodišča, je poudarila pomen zahtev glede izvršljivosti in zakonitosti pravnih neregulativnih aktov, ki jih izdajo pooblaščeni organi oblasti.

Predsedstvo je opozorilo tudi na pomen določitve rokov za odpravo. V skladu s stališčem vrhovnega arbitražnega sodišča je treba odredbe izvršiti v razumnem roku. Tako morajo nujni akti, ki jih izdajo ustrezno pooblaščeni državni in lokalni organi, izpolnjevati zahteve po zavezujočnosti, zakonitosti, izvršljivosti in realnem roku za izvedbo.

Neizpolnjevanje teh zahtev onemogoča odgovornost storilca na podlagi 19. člena.5 zakonika. V tem primeru bo storilec oproščen v skladu s členom 24.5 CAO zaradi neobstoja upravnega prekrška.

Vrste kršitev

Nadzorni organ, ki evidentira kršitve in določi roke za izpolnitev odredbe o inšpekcijskem pregledu, ima pravico izdati akte o pregonu v skladu s členom 19.5 zakonika o upravnih prekrških zaradi neupoštevanja naslednjih obveznih dokumentov pooblaščenih oseb:

1. zakonita odredba lokalnega ali nacionalnega nadzornega organa na področju nespoštovanja zakonodaje.
2. Odločitve, odredbe na področju nadzora izvoza.
3. Zakon Zvezne protimonopolne službe o prenehanju dejanj, ki omejujejo konkurenco na navedenem področju, uporabe prevladujočega položaja na trgu, diskriminacije, nezakonitega ali nedovoljenega oglaševanja, nepoštena konkurenca, Kršitve zakonodaje na področju protimonopolnih pravil, prenehanje nezakonitih dejanj lokalnih ali državnih organov na področju trgovine.
4. Odločitve, odredbe regulativnega organa naravnega monopola.
5. Akt regionalnega državnega nadzornega organa na področju gradnje nepremičnin z delnicami.
6. Odločitve, navodila organa za regulacijo tarif ali cen.
7. Zakon o regionalnem državnem nadzornem organu na področju gradbenega nadzora.
8. Odločitve, navodila organa, ki nadzoruje nakupe.
9. Akt izvršilnega organa zvezne vlade na področju javnih naročil storitev, blaga in gradenj.
10. Odločitve, navodila organa, odgovornega za veterinarski nadzor.
11. Zakon o Banki Rusije.
12. Odločitve in navodila organa, pristojnega za nadzor prometa.
13. Zakon izvršilnih organov, pristojnih za varnost v industriji in hidrotehničnih objektih.
14. Odločitve, navodila državnega organa za požarni nadzor itd.

Vrste sankcij

Kazni za kazniva dejanja iz člena 19.5 zakonika se naložijo naslednje obveznosti:

• Kazen. Višina denarne kazni je odvisna od teže prekrška. Za državljane - od enega do pet tisoč, za uradnike - od deset do petdeset tisoč, za organizacijo - od sto do petsto tisoč.
• Diskvalifikacija. Rok za diskvalifikacijo uradnikov - največ tri leta.
• Upravni suspenz za devetdeset dni. Določeno v šestem in šestnajstem odstavku 19. člena zakonika.

Za neizpolnjevanje odredb državnih organov za požarni nadzor so na primer predvidene naslednje vrste sankcij: odvzem pravice za tri leta ali denarna kazen (za državljane od dva do tri tisoč, za uradnike od pet do šest tisoč, za organizacije od devetdeset do sto tisoč).

Da bi se izognil odgovornosti, lahko storilec zaprosi za podaljšanje obdobja začasnega odvzema.

Postopki v skladu s členom 19.5 zakonika o upravnih prekrških

Postopki za prekrške upravne narave v skladu s členom. 19.5 zakonika Ruske federacije o upravnih prekrških se začne po sestavi ustreznega protokola. Izpolni ga državni ali občinski uradnik, ki je pooblaščen za izdajo odredb posameznim podjetnikom.

V skladu s členom 28.3 zakonika, protokole sestavljajo uslužbenci zveznih izvršilnih organov, njihovih enot in teritorialnih organov, ki izvajajo nadzor in kontrolo na zadevnih področjih.

Zadeve o upravnih prekrških obravnavajo naslednji organi:

• v delih 1, 13, 12, 15 in 14 - magistratna sodišča;
• na podlagi delov 18, 16 in 19 - okrožna sodišča;
• v delih 15, 6 - arbitražna sodišča;
• pod deli 2, 2.1., 2.3., 2.2., 2.7, 2.6, 5, 3, 6, 11, 8.1., 20, 17 - splošna sodišča.

Za druge dele zadevnega člena nadzorni organi, ki so sprožili postopek, preučijo primere. Če navedeni organi ali njihovi uradniki po sestavi zapisnika niso upravičeni do nadaljnje obravnave zadeve, pošljejo zbrano gradivo sodniku v treh dneh od dneva sestave zapisnika.

Po prejemu svežnja dokumentov sodnik največ dva meseca preučuje zadevo o upravnem prekršku. Iz upravičenih razlogov je mogoče podaljšanje za en mesec.

Če uradniki, ki so sestavili zapisnik, zadevo posredujejo drugemu organu (ne sodišču), časovna omejitev postopek se skrajša na petnajst dni. To obdobje se lahko po potrebi podaljša za en mesec.

Kršitelji in uradniki, ki sestavijo zapisnik o upravnem prekršku v skladu s členom 19.5 CAO RF, je treba upoštevati, da je rok v skladu s to določbo največ tri mesece od datuma izteka roka za izpolnitev zahtev iz odredbe. Če je ta rok potekel, storilca ni mogoče preganjati zaradi neizpolnjevanja obveznosti.

Zahteve za nujne akte, ki jih izdajo uradniki izvršilnih organov zveznih ali lokalnih oblasti, je treba izpolniti v roku, določenem v dokumentu. V nasprotnem primeru se lahko storilec preganja v skladu s členom 19.5 CAO RF, ki vključuje denarne kazni, odvzem pravice in upravno prekinitev dejavnosti za obdobje treh mesecev.