Vložitev obtožnice: postopek, roki, razlogi

V današnjem članku si bomo ogledali, kako vložiti obtožnico. Načela, na katerih temelji ta postopek, so določena v zakoniku o kazenskem postopku. Celoten postopek je sestavljen iz sklopa zaporednih dejanj. Poglejmo si podrobneje.

Splošne informacije

Postopek za vložitev obtožnice temelji na naslednjih načelih

1. Upoštevanje pristojnosti za zadeve.
2. Nujnost.
3. Obvezna predmetna sestava.

Postopek je naslednji

1. preverjanje identitete obdolženca in zagovornika.
2. Izdaja odločbe.
3. Pojasnitev narave obtožbe.
4. Pojasnilo o pravicah obdolženca.
5. Zapis seznanitve z bistvom obtožbe v sodbi.
6. izročitev kopij procesnega dokumenta udeležencem v zadevi.
7. Dopolnitev/sprememba vsebine obtožnice.

Postopek in roki za vložitev obtožnice

Nujnost: v skladu z zakonikom o kazenskem postopku je treba obtožnico vložiti v treh dneh od datuma izdaje odločbe. Vendar pa obstajajo zakonsko določene izjeme. Na primer, rok za vložitev obtožnice se lahko podaljša. To velja v naslednjih objektivnih okoliščinah. To so lahko:

• neudeležba obtoženca ali njegovega odvetnika;
• nezmožnost priklica državljana zaradi neznane identitete lokacija;
• kratkotrajna bolezen osebe;
• prisotnost obtoženca v bolnišnici za forenzično psihiatrično oceno
• okoliščine višje sile (poplava, katastrofa itd.).).

V skladu z veljavnim postopkom se obtožnica vloži v prisotnosti zagovornika v določenem roku. Izjema je primer iz odstavka 51 zakonika o kazenskem postopku, če se oseba odpove zagovorniku. 1 ч. 1 čl. 51 zakonika o kazenskem postopku, tj. če obdolženec noče, da bi ga zastopal odvetnik. Če v zadevi predhodno ni sodeloval zagovornik, je obdolženec obveščen o svoji pravici do zagovornika, da bi lahko upošteval postopek obtožbe. Če je storilec mladoletnik, mora biti prisoten njegov zakoniti zastopnik. Po potrebi je v postopek lahko vključen tudi tolmač. Vsebina naloga mora biti prevedena v materni jezik osebe ali jezik, ki ga oseba pozna. Kopije dokumenta je treba izročiti toženi stranki in jih vložiti v spis.

Obvestilo

Člen 172 zakonika o kazenskem postopku določa postopek obveščanja obdolženca o dnevu vložitve obtožnice. Vnaprejšnje obvestilo o državljanu je določena v členu da se lahko pripravi na zagovornika in mu pomaga.

Oseba v preiskovalnem zaporu je obveščena o dnevu vložitve obtožnice v istem zaporu. Vodstvo kraja, kjer je oseba pridržana, mora zagotoviti, da oseba sodeluje v postopku. V skladu s postopkom obtožbe uprava ustanove osebi zagotovi posebno sobo ali jo izroči spremljevalcu za naslednje postopke.

Mladoletnika je treba obvestiti in povabiti prek njegovih zakonitih zastopnikov ali vodstva kraja dela/študija. Razlogi in postopek za obtožbo osebe, ki služi v oboroženih silah, so določeni v členu. 188 CCP. V skladu z normo se obvestilo državljana opravi prek vodstva vojaške enote.

Potrditev identitete tožene stranke

To lahko storite ne le s potnim listom ali drugim identifikacijskim dokumentom. Kot kaže praksa, so ti dokumenti pogosto ponarejeni ali pa jih sploh ni. Za potrditev identitete osebe se lahko uporabi identifikacijska parada. Poleg tega se identifikacija izvaja od ust do ust ali na druge načine, vključno z. ч. vizualno, če je preiskovalec že potrdil identiteto (na primer pri zaslišanju osebe kot osumljenca).

Če obstajajo razlogi in se upošteva postopek zaračunavanja, se lahko vsebina resolucije spremeni. To se lahko stori, če obtožena oseba dejansko ni oseba, navedena v nalogu. Sprememba vsebine dokumenta se izvede v skladu s pravili iz dela III Zakona o kazenskem postopku (HGB). 1 čl. 175 ZAKONIK O KAZENSKEM POSTOPKU.

Postopek za vložitev obtožnice predvideva možnost, da preiskovalec ali obtoženec sam na glas prebere besedilo sodbe. Obramba ima pravico zahtevati brezplačen izvod dokumenta.

Pojasnitev narave obtožbe

To dolžnost ima preiskovalec. Neupoštevanje te uredbe se šteje za kršitev postopka za vložitev obtožnice. Hkrati pa to, da preiskovalec izpolni zahtevo, da pojasni vsebino obtožbe, zagovornika ne razbremeni Zagovornik lahko zahteva brezplačen izvod obtožnice zagotavljanje pomoči stranki. V nasprotnem primeru se mu lahko postavi pod vprašaj.

Preiskovalec mora osebi pojasniti bistvo obtožbe in pravni pomen okoliščin, ki se ji pripisujejo, ter pojasniti pomen izrazov in besednih zvez. Da bi preiskovalec upošteval procesni red vložitve obtožnice, mora upoštevati določila člena 2(1) in (2) ZKP, ki določajo, da je treba obtožnico vložiti v skladu z zakonom. 47 ZAKONIKA O KAZENSKEM POSTOPKU. Policist mora osebi pojasniti njene pravice in dolžnosti. Slednje vključujejo vabljenje obdolženca, sodelovanje pri preiskavi itd. Poleg tega se pri izvajanju postopkovnega postopka za vložitev obtožbe državljanu pojasnijo posledice neizpolnjevanja določenih obveznosti.

Preiskovalec mora v odločbi zabeležiti, da so bili zgoraj navedeni ukrepi izvedeni. Obtoženec in njegov zagovornik podpišeta ustrezne zapisnike. Pri tem mora preiskovalec preprečiti morebitno zavrnitev državljana. Policist mora obdolžencu pojasniti, da njegov podpis ne pomeni priznanja krivde, temveč potrjuje, da je bila vložena obtožnica. V skladu s postopkom iz členov 172 in 167 zakonika o kazenskem postopku se v primeru, da oseba noče podpisati odločbe, v dokumentu naredi ustrezen zaznamek.

Odtenki

Izvod resolucije se ob privedbi osumljenca izroči zagovorniku, obdolžencu in tožilcu. Vendar tega postopka vložitve obtožnice ni mogoče vedno upoštevati. Sodba v nenavzočnosti se lahko izda in pošlje subjektom, navedenim v zakonu. To je mogoče, če iz objektivnih razlogov obtožnice ni mogoče pripraviti v treh dneh. V skladu s 16. členom zakonika o kazenskem postopku oseba, obtožena kaznivega dejanja umora, ne sme biti identificirana. Člen 42 zakonika o kazenskem postopku določa, da ima oseba, ki je priznana kot žrtev, pravico vedeti o obtožbi. Zato je treba žrtvi poslati kopijo odloka. V ta namen žrtev napiše izjavo.

Ker predhodna preiskava še vedno poteka, postopek zbiranja in analize dokazov še poteka, pričanje obdolženca pa še ni bilo pridobljeno in preverjeno, zaključki preiskovalca glede vpletenosti osebe v storitev določenega kaznivega dejanja niso dokončni. Iz tega sledi, da lahko odločitev pooblaščenega uradnika temelji na nepreverjenih dejstvih. Zaradi prezgodnjih sklepov je lahko obtožena nedolžna oseba, ki je tako oškodovana.

Če pa so ugotovitve podane ob koncu predhodne preiskave, bi to pomenilo kršitev obdolženčeve pravice do obrambe. Subjekt, zoper katerega so bili zbrani zadostni dokazi za vložitev obtožnice, vendar niso bila rešena vprašanja v zvezi s postopkom za njegovo zadržanje v ustreznem statusu, med preiskavo ne bo mogel uveljavljati pravic obdolženca, kot so določene v zakonu.

Vpoklic državljana

V praksi se pojavljajo številna vprašanja v zvezi z obtožbo in zaslišanjem obdolženca. Razgovor z državljanom je zelo pomemben tako zanj kot za preiskovalca. Zaslišanje je dovoljeno šele po izpolnitvi procesnega sklepa o vložitvi obtožnice. Razlogi in okoliščine, ki utemeljujejo njeno nujnost, so navedeni v odločbi.

Med zaslišanjem mora preiskovalec ugotoviti odnos osebe do obtožbe, preveriti pravilnost sklepov, ki jih je oseba podala, ter pridobiti informacije o drugih okoliščinah, ki kažejo na dodatna dejstva o kaznivih dejanjih, ki jih je storil obdolženec ali osebe, ki še niso bile preganjane kazenska odgovornost.

Za spoštovanje postopka vložitve obtožnice v kazenskem postopku je treba preučiti vse okoliščine, povezane z vpletenostjo/udeležbo osebe v nezakonitem dejanju. V zvezi s tem so zelo pomembna pojasnila osebe, ki zanika krivdo ali opozarja na olajševalne dejavnike. V takem primeru ima preiskovalec možnost, da natančno preveri vse, kar je povedala zaslišana oseba, in poda objektivno oceno na podlagi teže zbranih dokazov. Vse to pomeni, da je zaslišanje osebe eden od načinov uresničevanja pravice do obrambe iz ustave. Vendar je treba upoštevati, da je dajanje pojasnil/dokazov pravica in ne obveznost, zato zaslišanja morda sploh ni.

V sedanjem postopku je vložitev obtožnice predhodna pozivu osebi, da poda pojasnila. Vendar mora imeti oseba pred vložitvijo obtožnice možnost zasebnega pogovora z zagovornikom. Obtožnica se lahko izreče brez odvetnika, če ga je oseba zavrnila. Izjema - primeri, v katerih je sodelovanje zagovornika obvezno. To so zlasti:

• zadeve, ki vključujejo mladoletnike;
• Primeri, ko oseba ne more sama uveljavljati svoje pravice do obrambe;
• Možnost izreka kazni zapora nad 15 let ali dosmrtnega zapora;
• Preiskovalec mora ugotoviti, ali oseba priznava krivdo ali ne;
• Primeri, v katerih obdolženec zahteva, da se kazen izreče brez sodni postopki.

Izvedba zaslišanja

V nasprotju s postopkom vložitve obtožnice so pravila za zaslišanje državljana jasnejša. Medtem ko so v prvem primeru dovoljene izjeme, zaslišanje poteka po strogo predpisanem vzorcu. Preiskovalec mora najprej ugotoviti, ali oseba priznava krivdo in ali želi pričati o utemeljenosti obtožbe. Po mnenju nekaterih odvetnikov pa ta postopek krši pravico osebe do obrambe. Strokovnjaki menijo, da je treba zaslišanje začeti tako, da državljana pozovemo, naj pove okoliščine, ki so mu znane. Če subjekt govori o dejstvih, ki očitno niso pomembna, ga je treba o tem obvestiti. Preiskovalec lahko na koncu zgodbe postavi vprašanja, da pojasni in dopolni dokaze. Vprašanja ne smejo biti vodilna.

V skladu z zahtevo iz člena. 173 CCrP, je treba zaslišanje opraviti takoj po polnjenju. Ta zahteva sili obdolženca, da ravna v skladu s predpisi ne glede na njegovo željo. Po mnenju S. И. Viktor, državljan mora imeti pravico do izbire, ali želi pričati ali raje "molči". Nato je treba uresničiti pravice obdolženca. Da bi se to lahko izvajalo v praksi, je treba besedilo člena. 173 CCP. С. И. Wiktorski predlaga, da se pravilo glasi: "Po obtožnici preiskovalec državljana pozove, naj pove vse, da je Znano o primeru. Če zadevna oseba to zavrne, se to zabeleži v zapisnik.".

Oseba, ki je zavrnila pričanje, je lahko ponovno zaslišana v zvezi z isto obtožbo le na lastno zahtevo.

Pomembne točke

Čeprav so bile obtožnice že vložene, se zbiranje dokazov v zadevi nadaljuje. Med preiskavo se začetne ugotovitve preiskovalca morda ne bodo potrdile, vsaj v obsegu, v katerem so bile predhodno zabeležene v odločbi. Dokazi se lahko ocenijo nekoliko drugače, spremenijo se pravne značilnosti dejanj in pojavi se potreba po uporabi drugačne kazenske določbe. Vse to pogosto privede do prilagoditev in sprememb ugotovitev preiskovalca. V zvezi s tem se lahko obtožbe med preiskavo dopolnijo in spremenijo.

Če se pojavijo razlogi za spremembo obtožbe, preiskovalec na podlagi člena 2(1)(2)(a) zakona o kazenskem postopku. 171 zakonika o kazenskem postopku, mora izdati novo odločbo in jo predložiti strankam.

Če se med preiskavo katera koli ugotovitev ne potrdi, se zadeva v tem delu ustavi. V ta namen preiskovalec izda ustrezno odločbo in o tem obvesti udeležence.

Navedena pravila temeljijo na ideji, da se med predhodno preiskavo z Po eni strani, Dovoljene so vse spremembe vsebine obtožnice, po drugi strani pa mora biti obdolženec seznanjen z vsemi prilagoditvami pred zaključkom preiskave. To izhaja iz potrebe po ugotavljanju objektivne resnice, kar pripomore k zagotavljanju pravice do obrambe pred kazenskim pregonom, ki se lahko razjasni med preiskavo.

Pravice obdolženca

Ti so navedeni v členu. 47 ZAKONIKA O KAZENSKEM POSTOPKU. Državljan, ki mu je priznan status obdolženca, ima pravico:

1. natančno vedeti in razumeti, česa je obtožen. V ta namen prejmejo izvod odločbe in se jim razloži vsebina dokumenta.
2. Pridobite kopije vseh postopkovnih dokumentov, vključno z. ч. vložitev pritožbe v zvezi z uporabo preventivnega ukrepa.
3. ugovarjati obtožbam, dati pojasnila in dokaze ali jih zavrniti.
4. izpodbijanje obtožb, dajanje izjav ali zavrnitev obtožb.
5. Predložitev dokazov.
6. Razložite/govorite v jeziku, ki ga razume.
7. storitve odvetnika, vključno z. ч. Brezplačno.
8. imeti zaupne zasebne sestanke s svojim zagovornikom, vključno z. ч. do prvega zaslišanja, brez časovne omejitve.
9. sodelovati pri preiskovalnih ukrepih, ki jih zahteva sam ali njegov zagovornik in jih odobri preiskovalec.
10. se seznaniti z vsebino odredbe o odreditvi forenzičnega pregleda, oblikovati vprašanja za izvedenca in se seznaniti z njegovim mnenjem.
11. naredijo kopije spisa (na lastne stroške) in zapišejo informacije v kakršnem koli obsegu.
12. vlaganje pritožb v zvezi z neukrepanjem, dejanji ali odločitvami osebe, ki vodi začetno preiskavo ali predkazenski postopek, ali sodišč in sodelovanje pri njihovi obravnavi.
13. ugovarjati zaključku postopka iz razlogov, določenih v členu. 27 (ч. 2) CCP.
14. sodelovati na obravnavah sodišča prve stopnje, sodišča druge stopnje in nadzornega (kasacijskega) sodišča ter pri obravnavi vprašanja uporabe preventivnih ukrepov za določeno osebo.
15. seznanitev z vsebino zapisnika sodne obravnave in predložitev pripomb nanj.
16. Pritožba zoper sodbe, odločbe in kazni ter prejemanje kopij izpodbijanih odločb.
17. prejemanje kopij pritožb, vloženih v zadevi, ter vlaganje stališč in ugovorov v odgovor nanje.
18. sodelovanje pri obravnavi vprašanj v zvezi z izvrševanjem kazni.
19. obramba na druge načine in z drugimi sredstvi, ki jih zakonik o kazenskem postopku ne prepoveduje.

Upoštevajte, da sodelovanje pravnega zastopnika ali zagovornika v postopku ne more pomeniti Razlogi za kakršno koli poseganje v pravice obdolženca.

Odpoved odvetniku

Možnost razglasitve je zapisana v členu. 52 CCP. Pravilo določa, da se lahko obdolženec odpove zagovorniku v kateri koli fazi kazenskega postopka. V ta namen mora napisati ustrezno izjavo. Umik zagovornika je mogoč le na pobudo obdolženca/osumljenca.

Če oseba med preiskavo poda ustrezno izjavo, je treba to zabeležiti v poročilu.

Zavrnitev zagovornika obdolžencu ne preprečuje, da bi pozneje zaprosil za zagovornika v kazenskem postopku. Pripustitev zagovornika pa ne pomeni, da je treba ponoviti že opravljena dejanja do tega trenutka.

Razlogi za priznanje statusa obdolženca državljanu

Vsebinski razlogi so dokazi o. To mora zadostovati za izdajo odločbe. Procesna podlaga je prisotnost enega od naslednjih dokumentov v spisu:

• obtožnica - če je preiskava v obliki začetne preiskave;
• sklep o obtožbi obdolženca s statusom obtoženca - če se preiskava izvaja v obliki predhodne preiskave.

Procesni položaji obdolženca in osumljenca so zelo podobni. Razlog za to je dejstvo, da so ti državljani po predhodnih informacijah in ugotovitvah storili nezakonito dejanje in so zato predmet kazenskega pregona. Vendar pa je treba upoštevati, da je osumljenec subjekt, ki je v postopku udeležen kratek čas. Pod določenimi pogoji se lahko oseba v tem statusu zadrži do 30 dni.

Tožena stranka pa je priznana kot eden od ključnih udeležencev v postopku. Zato je njegov status širši in obsežnejši od statusa osumljenca.