Nemška narečja: klasifikacija in primeri

Učenci nemškega jezika, ki prvič izstopijo z letala v Avstriji, Nemčiji ali Švici, so šokirani, če ne vedo ničesar o nemških narečjih. Čeprav je standardna nemščina (Hochdeutsch) zelo razširjena in se pogosto uporablja v tipičnih poslovnih ali turističnih situacijah, se vedno zgodi, da nenadoma ne razumete besede, tudi če je vaša nemščina zelo dobra.

Kadar se to zgodi, to običajno pomeni, da ste naleteli na eno od številnih narečij nemškega jezika.

Jezikovna raznolikost

Število nemških narečij je ocenjeno na 50 do 250. Velika razlika je posledica težav pri opredelitvi samega izraza "narečje". To je povsem normalen pojav, če razumemo, da so v zgodnjem srednjem veku v današnjem nemško govorečem delu Evrope obstajala le narečja različnih germanskih plemen. Ni bilo skupnega nemškega jezika, ki se je pojavil veliko pozneje. Dejansko so prvi skupni jezik - latinščino - na germanskem območju uvedli Rimljani. Rezultat je viden v "nemških" besedah, kot sta "kaiser" ("cesar" iz Caesar) in "učenec" (Schüler iz latinskega scholae).

Ta jezikovna zmeda ima tudi politično vzporednico: pred letom 1871 ni bilo države z imenom Nemčija. Obenem se nemško govoreči del Evrope ozemeljsko ne ujema povsem s sedanjimi političnimi mejami. V nekaterih delih vzhodne Francije v regiji, znani kot Alzacija in Lorena, se še danes govori nemško narečje, znano kot alzaščina (Elsässisch).

Jezikoslovci delijo različice nemščine in drugih jezikov v tri glavne kategorije: Dialekt/Mundart (narečje), Umgangssprache (idiomatski jezik, lokalna raba) in Hochsprache/Hochdeutsch (standardna nemščina). Toda tudi jezikoslovci se ne strinjajo o jasnih mejah med kategorijami. Nemška narečja obstajajo skoraj izključno v ustni obliki (ne glede na transliteracijo), zato je težko določiti, kje se eno konča in drugo začne.

Standarddeutsch

Obstaja prevladujoča normativna različica, ki se je naučijo skoraj vsi govorci, ki niso materni govorci. Imenuje se Standarddeutsch (standardna nemščina) ali pogosto Hochdeutsch (visoka nemščina).

Standarddeutsch obstaja v vseh nemško govorečih državah. Vendar imajo Nemčija, Avstrija in Švica svoje lastne, nekoliko drugačne različice Standarddeutsch. Ker je Nemčija največji V treh državah se večina uči standardne nemščine. Uporablja se v nemških medijih, politiki in izobraževanju.

Ta "standardna" nemščina ima lahko različne naglase (kar ne pomeni, da gre za narečje). Avstrijska nemščina, švicarska (standardna) nemščina ali Hochdeutsch, ki se sliši v Hamburgu in v Münchnu, lahko zveni nekoliko drugače, vendar se vsi razumejo.

Posebne funkcije

Eden od načinov je primerjava besed, ki se uporabljajo za isti predmet. Kot primer nemških narečij lahko beseda "komar" v splošnem pomenu besede ima katero koli od naslednjih oblik: Gelse, Moskito, Mugge, Mücke, Schnake, Staunze. Poleg tega ima lahko ista beseda različen pomen glede na to, kje se nahajate. Eine (Stech-) Mücke v severni Nemčiji je komar. V nekaterih delih Avstrije se ista beseda nanaša na komarje ali muhe. Za nekatere besede v nemških narečjih v Nemčiji pravzaprav ni enotnega univerzalnega izraza. Z želejem polnjen krof se imenuje s tremi različnimi besedami, če ne štejemo drugih jezikovnih različic. Berliner, Krapfen in Pfannkuchen pomenijo krof. Pfannkuchen v južni Nemčiji je palačinka ali palačinka. V Berlinu se ista beseda nanaša na krof, v Hamburgu pa je krof Berliner.

Sodobna nemška narečja

Če nekaj časa preživite v delu nemškega Sprachrauma ("jezikovnega območja"), spoznate lokalno narečje. V nekaterih primerih je znanje lokalne oblike nemščine lahko vprašanje preživetja. Obstaja več glavnih vej nemškega jezika, ki potekajo večinoma v smeri sever-jug. Vsi imajo različne različice znotraj sebe.

Frizijščina

To nemško narečje se govori v Nemčiji na severu države ob obali Severnega morja. severnofrizijski dialekt, ki se uporablja južno od danske meje. zahodnofrizijski do današnje Nizozemske, medtem ko se vzhodnofrizijski jezik uporablja severno od Bremna ob obali in, kar je povsem logično, na severno in vzhodnofrizijskih otokih ob obali.

Spodnja nemščina

Imenuje se tudi nizozemščina ali plattdeutsch. To narečje nemščine se uporablja od nizozemske meje proti vzhodu do nekdanjih nemških ozemelj Vzhodna Pomorjanska in Vzhodna Prusija. Deli se na številne različice, med drugim na severno dolenjsko, vestfalsko, vzhodnoitalsko, brandenburško, vzhodnopomursko, meklenburško itd. д. To narečje pogosto bolj spominja na angleščino (s katero je sorodno) kot na standardno nemščino.

"Nizka" se v tem primeru nanaša na nižine severne Nemčije v nasprotju z višavami v Alpah. Čeprav počasi izumira, ga mnogi govorci še vedno štejejo za del svoje dediščine, tako da ga imenujejo svoj jezik in ne narečje.

Mitteldeutsch (srednja nemščina)

Srednjegermanska regija se razteza po sredini Nemčije od Luksemburga (kjer se govori poddialekt latinskega Mitteldeutsch ) proti vzhodu do današnje Poljske in Šlezije (Schlesien). Poddialektov je preveč, da bi jih lahko našteli na tem mestu, vendar je glavna delitev na zahodnosrednjegermanske in vzhodnosrednjegermanske.

Zgornja Saška (Sächsisch)

Saška je ena od nemških zveznih dežel. To mesto leži na vzhodu države in je bilo med hladno vojno del nekdanje Nemške demokratične republike. Po mnenju mnogih je najgrše nemško narečje.

Njeni označevalci vključujejo drugačno izgovarjavo samoglasnikov ei, tako da ne zvenijo kot angleški hi, temveč kot angleški hay. Nekateri zvoki R imajo tudi drugačno izgovarjavo.

Berliner (Berlinerisch)

Nekateri pravijo, da izumira zaradi vpliva standardne nemščine v medijih, desetletij ločitve in vse manjšega števila Berlinčanov, ki v mestu živijo že vse življenje. To narečje nemščine je znano po tem, da namesto ch uporablja k, mehča trdi g z j in briše meje med črkami.

švicarska nemščina (Schwiizerdütsch )

To ime (piše se tudi Schweizerdeutsch ali celo Schwizertitsch) je univerzalni izraz za različna narečja v nemško govorečih kantonih Švice.

Čeprav se razlikujejo od kraja do kraja, tudi v tej majhni državi obstajajo nekateri skupni trendi, kot so spremembe samoglasnikov v primerjavi s standardno nemščino, ki lahko vplivajo celo na način, kako Švicarji izgovarjajo članke.

Avstrijsko narečje nemščine (Österreichisches Deutsch)

Obstaja standardna različica jezika, ki je zelo in je zelo podobna nemški različici. Če vidite avstrijsko nemščino v pisni obliki, na primer v časopisih Die Presse ali Der Standard, pravzaprav ne boste opazili nobenih razlik! Toda govorjeni jezik je drugačen. To velja zlasti za razlike v izgovarjavi.

bavarski (Bayerisch)

Bavarska leži na jugovzhodu Nemčije in je največja zvezna dežela. Bavarščina je podobna drugim narečjem.

Ker je bavarsko-avstrijska regija že več kot tisoč let politično enotna, je tudi jezikovno bolj homogena kot germanski severni del. Obstaja več delitev (južna, srednja in severna Bavarska, Tirolska, Salzburg), vendar razlike med njimi niso velike.