Depresija v gospodarstvu: pojem, vzroki in posledice

Depresija v gospodarstvu je stanje, v katerem je skoraj vsi ekonomski kazalniki padajo v daljšem časovnem obdobju. Zanjo so značilni nižja proizvodnja, nizka kupna moč, visoka brezposelnost, splošna stagnacija. V nasprotju z gospodarskimi (ali globalno finančna) kriza, je za depresijo značilen daljši in trajnejši upad in ustrezno razpoloženje pri ljudeh. Vendar je pred njo pogosto gospodarska kriza.

Kazalniki depresije

Depresija je najhujše stanje v gospodarstvu. Od stagnacije se razlikuje po tem, da je zanjo značilen strm padec (včasih celo padec cen) ter večja globina in trajanje. Trajanje depresije se meri v letih in običajno traja več kot dve leti. Ekonomisti niso enotni glede znakov tega negativnega pojava.

Osnovno merilo za začetek depresije je padec BDP države za 1/10 ali več za najmanj dve leti. Za našo državo je največja grožnja padanje cen ogljikovodikov. V letih 2015 in 2016 je bila kratkotrajna, vendar je tudi v tem obdobju povzročila gospodarski upad in močno poslabšanje kakovosti življenja številnih ljudi. Ali bo naša država v naslednjih nekaj letih vstopila v novo depresijo ali pa bo začela rasti, je odvisno tako od svetovnih cen surovin kot od odločitev, ki jih bodo morda sprejele zvezne agencije.

Prisotnost depresije lahko kaže na neustrezno gospodarsko in socialno politiko države. Trenutno je ta proces najbolj viden v Venezueli. Rusija je podoben pojav doživela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo svetovno gospodarstvo v depresiji. dvajseto stoletje.

Vzroki za gospodarsko depresijo

• Težke politične razmere. Nesposoben notranja politika države, Vojaški spopadi, ostri politični boji in zunanje sankcije lahko povzročijo gospodarsko nazadovanje do depresije.
• Spremembe razmer na svetovnih trgih. Države, ki so odvisne od izvoza omejenega števila virov (npr. nafte), tvegajo, da se znajdejo v tem položaju, če cene izvoženih surovin ali izdelkov močno padejo. Zato je diverzifikacija gospodarstva zdaj tako pomembna.
• Prevelika, neracionalna in/ali nenamenska javna poraba lahko povzroči zmanjšanje osebnega dohodka, kupne moči in povpraševanja po potrošnih dobrinah, kar lahko povzroči depresijo.
• naraščajoče cene uvoženega blaga. Če je država močno odvisna od uvoza surovin in/ali izdelkov, se ob močnem dvigu cen na svetovnih trgih proizvajalci domačega blaga soočajo s težavami, kar vodi v zmanjšanje proizvodnje, višje cene, brezposelnost in zmanjšanje kupne moči.
• Zviševanje davkov, dajatev in prispevkov. Ta dejavnik lahko poslabša stanje gospodarstva, in če se mu pridružijo gospodarska kriza, stagnacija ali recesija, poveča tveganje, da se ta stanja spremenijo v depresijo.
• Znanstveni in tehnološki napredek, strožje mednarodne okoljske norme. Če država ne bo dohitela tega trenda, se ne bo mogla vključiti v nov sistem odnosov in njeni izdelki bodo postali nekonkurenčni na svetovnih trgih. Če je država odvisna od uvoza določene opreme, je ne bo mogla več kupiti, saj je v tujini preprosto ne bodo več proizvajali. Naši državi grozi, da se bo v prihodnosti ponovila podobna situacija.

Standardni mehanizem razvoja depresije

Razvoj gospodarske depresije se ne glede na njen vzrok začne z zmanjšanjem povpraševanja po izdelkih. Ljudje začnejo varčevati in kupujejo manj blaga. Podjetja zato začnejo zmanjševati proizvodnjo, tako da kot je bilo prejeto manjši dobiček kot je potrebno, da ohranitev prejšnjih količin, del proizvodnje pa konča v skladiščih. Zmanjšajo nakupe vmesnih proizvodov od drugih proizvajalcev, zaradi česar ti prenehajo z delom svoje proizvodnje. Del delovne sile je treba odpustiti ali ji omogočiti delo s krajšim delovnim časom delovni dan, napotitev na neplačan dopust. Naraščajoča brezposelnost še dodatno poslabšuje razmere.

Posledice depresije v gospodarstvu

Razvoj gospodarske depresije povzroči manjše naložbe v prihodnjo proizvodnjo in manjše večje izdatke, kar pogojuje nadaljnjo recesijo. Prebivalstvo raje kupuje le najcenejše in najmanj potrebno blago v minimalnih količinah. Zato se ponudba izdelkov zmanjšuje, trgovine se praznijo ali pa so prepolne poceni potrošniškega blaga z dolgim rokom trajanja. Prebivalstvo je veliko revnejše, možnosti za iskanje zaposlitve so slabše. Večja brezposelnost dodatno zmanjšuje povpraševanje potrošnikov. Število maloprodajnih prodajaln se zmanjšuje, saj mnoge postajajo nerentabilne. Poslabšanje položaja in ugleda države na svetovnem prizorišču. Kreditna sposobnost države se zmanjša. Za izhod iz tega začaranega kroga je potrebna pametna in usmerjena javna politika. Tržni mehanizmi se lahko v tem primeru izkažejo za nemočne.

Velika depresija v ZDA

Velika gospodarska kriza v ZDA (1929-1933).) se označuje kot največji svetovni gospodarski padec v dvajsetem stoletju. Še posebej močno je bil prizadet Industrijska mesta razvitih gospodarstev, zlasti ZDA. Države v razvoju niso tako prizadete. Velika gospodarska kriza je trajala med letoma 1929 in 1939. V tem obdobju se je ukrajinski BDP močno zmanjšal, brezposelnost pa je zdaj več kot 15 do 20-odstotna, medtem ko je bila pred in po tem približno 5-odstotna. Poslabšanje gospodarskega položaja je bilo nenadno in hitro. To se je zgodilo med 28. in 29. oktobrom 1929, ki se imenujeta "črni ponedeljek" oziroma "črni torek".

Strokovnjaki ne morejo natančno povedati, kaj je povzročilo veliko gospodarsko krizo. Obstajajo le različne hipoteze. Po vsej verjetnosti je bil vzrok več razlogov. Najpogosteje so bili omenjeni vpliv prve svetovne vojne, kriza zaradi prekomerne proizvodnje, monetarna politika FED-a, borzni balon, prehitra rast prebivalstva, sprejetje Smoot-Hawleyjevega zakona leta 1930.

Manifestacije velike depresije

• Med krizo se je kakovost življenja številnih ljudi v ZDA močno poslabšala. Še posebej so bili prizadeti kmetje, srednji razred in mali trgovci. Velik del prebivalstva države je bil obubožan.
• Industrijska proizvodnja se je zmanjšala na raven z začetka 20. stoletja.
• Množice brezposelnih so stale pred borzami dela.
• Rodnost se je zmanjšala, polovica prebivalstva pa je trpela zaradi pomanjkanja hrane.
• Fašistične in komunistične stranke so postale bolj priljubljene v različnih državah, zlasti v Nemčiji.

Najrevnejše evropske države

Stopnja revščine v državi je lahko opredeljena na različne načine. Najlažje je deliti skupni BDP države s številom prebivalcev. Pri tem seveda niso upoštevane razlike v dohodkih med različnimi skupinami državljanov, kar je pokazatelj gospodarske revščine države in v manjši meri tudi dohodka večine prebivalstva.

Ukrajina velja za najrevnejšo državo v Evropi. Povprečni BDP na na prebivalca tukaj je 2.656 USD. Na drugem mestu je Republika Moldavija. BDP na prebivalca znaša 3750 dolarjev. Najbogatejša je bila Bolgarija (z BDP v višini 14.200 USD).

Gospodarske razmere v Ukrajini

Ukrajina ima največjo površino med najrevnejšimi državami v Evropi. Kmetijstvo ima zdaj pomembno vlogo v gospodarstvu, pred dogodki leta 2014 pa je imela pomembno vlogo tudi industrija. Po razpadu države in sovražnostih v Donbasu je država zabredla v dolgove in nima veliko možnosti, da bi jih sama odplačala. Upamo na pomoč partnerskih držav, ki se jim še ne mudi. Usoda države bo odvisna tudi od prihodnjih predsedniških volitev. Okrevanje industrije bo mogoče le po spravi z Donbasom.

Zaključek

Tako je gospodarska depresija hudo in dolgotrajno upadanje gospodarskih kazalnikov, ki ga spremlja močno poslabšanje kakovosti življenja ljudi. Vzroki za ta pojav so lahko različni. Eden glavnih razlogov je gospodarska ali svetovna finančna kriza. Ob depresiji se proizvodnja zmanjša, brezposelnost se poveča, povpraševanje po proizvodih industrij se zmanjša, revščina in pomanjkanje pa se povečata. Najbolj nazoren primer takšne recesije je tako imenovana velika depresija, ki se je razvila v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Venezuela ima takšne težave zdaj, Rusija pa jih je imela v 90. letih prejšnjega stoletja.