Kakšen je namen revizije, kakšne so naloge revizije

Podjetje katere koli ravni in narave deluje na podlagi posebne ozemeljske pripadnosti in je podvrženo zakonom določene ozemeljske uprave javni organi. Če govorimo posebej o gospodarskih družbah, se nadzor nad pravilnostjo izpolnjevanja in pravočasne predložitve računovodskih listin ustreznim organom izvaja na precej resni ravni. Zato ta dejavnik prispeva k težnji vodij velikih in malih podjetij, da nadzorujejo dejavnosti svojih podrejenih in celotne sami oddelki, da razumejo in se vživijo v stanje v svojem podjetju, preden se pojavijo posebej sporne točke pozornost zunanja revizija. Lastniki velikih podjetij zato neredko pokličejo zunanje strokovnjake, da opravijo revizije ter ugotovijo morebitna neskladja in slabosti pri nemotenem poslovanju njihovega podjetja. Notranja revizija je zato v podjetju organizirana z namenom preverjanja delovanja računovodske službe in s tem povezanih operativnih postopkov, ki se izvajajo v celotnem podjetju.

Koncept

Kaj je revizija? V ožjem pomenu ta izraz pomeni sklop kontrolnih ukrepov, katerih namen je opazovanje, primerjanje, analiziranje in ocenjevanje postopkov, ki jih uporabljajo zaposleni v računovodski službi v podjetju, ter ugotavljanje zanesljivosti informacij, ki jih vsebujejo računovodski izkazi. Z drugimi besedami, glavni namen revizije je preveriti računovodske izkaze podjetja in o njih podati pisno mnenje. Specialiste zaposlijo vodje podjetij s pogodbo, da zagotavljanje storitev (v primeru začete revizije). Revizijska podjetja so neodvisni udeleženci v poslovanju podjetja, ki prispevajo k preglednemu, objektivnemu in neodvisnemu preverjanju računovodskih podatkov določenega subjekta.

Zakaj?

Poleg osnovnega namena ima ta globalna naloga, ki jo izvaja podjetje, več posebnih ciljev. Revizija je sestavni del celovite dejavnosti. Obvezno za vsako podjetje, bodisi po zakonu bodisi na pobudo njegovega vodstva. Izvedba, da bi ugotovili šibke člene v celotni verigi delovanja.

Kateri so posebni nameni revizije podjetja:

1. Preverjanje skladnosti računovodstva enote s posebnimi zahtevami, določenimi v zakonodaji, ki neposredno ureja postopek vzdrževanja Računovodstvo in poročanje.
2. Preverjanje skladnosti računovodskih izkazov z znanjem, ki ga ima revizijski organ na voljo o svojih dejavnostih.
3. Potrditev resničnosti poročil, ki jih predloži računovodski subjekt, ali ugotovitev njihove nezanesljivosti.
4. izvajati nadzor in kontrolo nad tem, ali gospodarski subjekt spoštuje pravila in predpise, določene z zakonom.
5. ugotavljanje, ali so opravljene transakcije v skladu z računovodskimi pravili in pravili poročanja družbe.
6. V tem okviru vrhovna revizijska institucija (VRI) izvede letni kontrolni postopek, da bi ocenila obveznosti, sredstva in lastniški kapital podjetja.
7. ugotavljanje popolnosti, točnosti in zanesljivosti informacij v obliki odhodkov, prihodkov in finančnih rezultatov, zabeleženih za določeno časovno obdobje pregledati obdobje.
8. Iskanje rezerv in načinov za najboljšo uporabo lastnih in izposojenih finančnih sredstev, obratnega kapitala, osnovnih sredstev.

In če je namen revizije predvsem prepoznavanje, ugotavljanje, vrednotenje ustreznosti računovodskih podatkov, pridobljenih med pregledovanjem, so njeni cilji bolj usmerjeni v to, da vodstvo revidiranega subjekta opozorijo na problematična področja in napake, ki jih je treba odpraviti.

Naloge

Kar zadeva naloge zunanje revizije, so te v veliki meri skladne z revizijskimi cilji. Funkcija notranje revizije kot svoj glavni cilj ocenjuje:

• pravilno pripravo poslovnih pogodb ter izpolnjevanje pogojev za njihovo izpolnjevanje;
• razpoložljivost in stanje sredstev ter učinkovitost uporabe virov (finančnih, materialnih, delovnih);
• upoštevanje določenih tarif, cen, obračunske in plačilne discipline, plačil v neproračunske sklade in davkov
• pregled bilance stanja in računovodskih evidenc ter pravilnost organizacije knjigovodstva v revidiranem subjektu
• strokovni pregled objektivnosti sredstev, porabljenih za proizvodnjo, učinkovitosti uporabe dobička in obstoječih sredstev, zanesljivosti izkazanih zneskov prihodkov od prodaje.

Cilj revizije je poleg ocene zgoraj navedenih dejavnikov računovodske dejavnosti razviti in podati utemeljene predloge za izboljšanje nadzora nad računovodsko disciplino, povečati učinkovitost njene organizacije, racionalno spremeniti strukturo proizvodnje. Poleg tega je eden od glavnih namenov revizije svetovanje poslovodjem in ustanoviteljem podjetij ter osebju v enotah in upravi, da bi izboljšali kakovost svojega dela ter sprejemali bolj usklajene in racionalne odločitve.

Načela

Načela, na katerih temeljijo dejavnosti predstavništva, so tesno povezana z njegovimi cilji. Revizija je ključna faza v razvoju računovodske zgodovine določenega podjetja. Verjetno mnogi poznajo koncept, kot je "kreditna zgodovina"Stranka", ki se pogosto uporablja v bančni infrastrukturi. V tem primeru ima torej revizija pomembno vlogo pri ugotavljanju integritete podjetja kot gospodarskega subjekta, ki spoštuje zakone. Pri tem imajo pomembno vlogo posebna načela. Katere so smernice za revizijska podjetja pri nadzoru in revizijskih dejavnostih. Kakšna so ta načela:

1. Neodvisnost - zagotavlja popolno osvoboditev revizorja kot revizorja od kakršnih koli pritiskov in posegov s strani revidiranega subjekta samega ali tretjih oseb. V skladu z zakonodajo na revizorja ne sme vplivati finančno, moralno ali kazensko (z grožnjami ali kako drugače).
2. Integriteta je temeljno načelo, ki bi moralo voditi vsakega revizorja med revizijami. Obvezen pogoj za revizijo je njena resničnost, zanesljivost zagotovljenih informacij. V tem pogledu je revizorjeva zavezanost njegovi poklicni dolžnosti poštenosti in integritete osnovni vidik opravljanja njegovih poklicnih dolžnosti.
3. nepristranskost - povsem nepristranska presoja pri obravnavi vseh vprašanj mora zajemati tako celoten postopek revizije kot tudi presoje, ki bodo na koncu oblikovale revizijsko mnenje.
4. Usposobljenost - samo oseba z ustrezno strokovnostjo lahko izvede ustrezno organizirano revizijo.
5. Revizijo izvaja generalni revizor v okviru svojih nalog v skladu z določbami zakona o reviziji, ki vključujejo opredelitev dobre vere strokovne dejavnosti.
6. Zaupnost - nerazkritje informacij, pridobljenih med revizijo, je določeno v temeljnih pogojih nerazkritja (poslovna skrivnost).
7. Strokovnost - pomeni, da se vzdrži dejanj, ki bi lahko diskreditirala revizorja ali ogrozila ugled celotne revizijske družbe, in se jim izogne.
8. Skepticizem - kritična presoja in izogibanje vsakršni prizanesljivosti ali popustljivosti bi morala biti osnova, na kateri bi moral strokovnjak utemeljiti vsa svoja dejanja.

Namen

Kakšna je narava in namen revizije?

Glavna vloga takšnih pregledov v sistemu delovanja katerega koli podjetja je identifikacija neskladij v informacijah, predstavljenih v računovodskih izkazih (za državne agencije), in identifikacija šibkih členov v delu finančnih oddelkov (za vodstva podjetij, ki želijo optimizirati delo svojih zaposlenih).

Predmeti

Kdo je predmet obvezne revizije? In kdo v podjetju izvaja te revizijske dejavnosti?? Da bi odgovoriti Za odgovor na to vprašanje je treba razumeti pojma "obvezno" in "prostovoljno".

Prva revizija je določena v zakonu "O revizijskih dejavnostih", zato je njeno izvajanje upravičeno na zakonodajni ravni. Velja za podjetja s pravno obliko delniške družbe, kreditne organizacije, podjetja z letnimi prihodki nad 60 milijonov rubljev. To se nanaša na vprašanje, kdo je predmet obvezne revizije.

Drugi je posledica lastnikove osebne pobude in želje vedeti, kako poteka računovodsko poslovanje njegovega podjetja: ali številke, navedene v računovodskih izkazih, ustrezajo dejanskemu stanju.

Takšne revizije izvajajo predstavniki neodvisnih revizijskih podjetij.

Stopnje

Kot vsak načrtovan in logičen proces tudi revizija poteka v več medsebojno povezanih fazah. Kaj je zanje značilno:

1. Načrtovanje - prva faza organizacije revizije, katere cilj je pripraviti splošni načrt in ustrezen revizijski program. Vključuje tudi pripravo revizijskega pisma in sklenitev pogodbe med vodstvom revidiranega subjekta in revizijskim uradom.
2. Neposredna revizija in zbiranje podatkov - zagotavlja celovit sklop dejavnosti in ukrepov za ugotavljanje morebitnih neskladnosti in razhajanj v računovodskih informacijah in računovodskih izkazih.
3. Povzetek in izdaja mnenja je zadnja faza revizije, za katero je značilno oblikovanje ustreznih sklepov o opravljenih revizijskih dejavnostih. Tu so poudarjeni povzetek ugotovljenih kršitev, sklici na dokumentacijo, v kateri so se te kršitve zgodile, razlike v različnih upravnih sankcijah, predvidenih v tem ključu, in opis ukrepov, ki jih je treba sprejeti za odpravo kršitve. Vsi ti podatki so pisno prikazani v revizijskem poročilu.

Uredba

Revizijski postopek je neposredno ali posredno urejen s seznamom ustreznih Zakonski predpisi dejanja. To mora vključevati:

1. Zakon 402-FZ "O računovodstvu".
2. Zakon 199-FZ "O revizijskih dejavnostih.
3. Seznam MSRP (mednarodnih standardov računovodskega poročanja).
4. Odlok št. 696 o odobritvi zveznih pravil (standardov) za revizijske dejavnosti.
5. Seznam MSR (Mednarodnih standardov revidiranja).

Postopki

Poleg ciljev, nalog, načel in korakov je za popolno razumevanje bistva revizijskega procesa treba preučiti tudi z njim povezane dejavnosti. Kateri so temeljni vidiki izvajanje postopkov revizijo:

1. pregled - preverjanje evidenc, informacij na papirju, informacij, predloženih v elektronski obliki, ter fizični pregled opredmetenih sredstev. Slednje vključuje pregled sredstev in potrditev njihovega obstoja, pri čemer ni nujno, da se ugotovi, ali pripadajo določenemu subjektu.
2. Opazovanje - zanj je značilen niz ukrepov, katerih cilj je preučiti proces ali postopek, ki ga izvajajo druge osebe (zaposleni v gospodarskem subjektu).
3. Zahtevek - omogoča iskanje podatkov od dobro obveščenih predstavnikov revidiranega subjekta znotraj ali za revidiranim subjektom. Nato se opravi ocena odziva na zahtevo. Poizvedbe so lahko formalne (pisne in naslovljene na tretje osebe) ali neformalne (predstavljene ustno kot vprašanja, naslovljena na zaposlene).
4. Potrditev - zagotavlja odgovor na zahtevo, ki jo revizijsko podjetje pošlje tretjim strankam. Takšno sporočilo pogosto deluje kot odzivno pismo, ki potrjuje ali zavrača informacije v podatkih, ki jih je posredoval računovodski oddelek. To so lahko na primer informacije o terjatvah in nadaljnjih.
5. Ponovni izračuni se nanašajo na preverjanje točnosti in veljavnosti aritmetičnih izračunov, navedenih v izvornih dokumentih in računovodskih vknjižbah. Revizor lahko preračune opravi sam ali pa jih opravi prek informacijska tehnologija in prilagojena posameznim informacijam enote programska oprema.
6. Ponovna revizija - ta zdaj vključuje neodvisno revizijo postopkov, ki so bili prvotno izvedeni kot del notranjih kontrol.
7. Analitični postopki - so zadnji korak v fazi neposredne revizije. Namen te metode je analizirati in ovrednotiti informacije, pridobljene med revizijo, ter preučiti glavne ekonomske in finančne kazalnike revidiranega subjekta, da bi ugotovili nepravilne ali napačno prikazane poslovne transakcije.

Rezultati

Obvezna revizijska sodila za družbe z omejeno odgovornostjo in družbe z drugimi oblikami lastništva zahtevajo ustrezno mnenje o revizijskih ugotovitvah. Ob koncu vseh revizijskih postopkov revizor oceni popolnost in kakovost sprejetih ukrepov, kot je opisano v programu in revizijskem načrtu. Revizor mora podati mnenje o tem, ali so računovodski izkazi pošteno predstavljeni v skladu z računovodskimi predpisi. Tu navede, da so bili postopki izvedeni v skladu s splošnimi pogoji poslovanja in računovodskimi izkazi na podlagi zakonskih določb, ter opiše rezultate svojega dela. Največji dovoljeni obseg napačnih navedb za vsak računovodski izkaz je tri odstotke.

Dokumentiran rezultat revizije je priprava revizijskega poročila in mnenja. Revizijsko poročilo vključuje zlasti seznam naslednjih obveznih podatkov:

• naslov dokumenta;
• ime gospodarskega subjekta
• informacije o revizorju;
• podatke o revidiranem subjektu;
• uvodni del;
• Analitični del, v katerem so opisani izvedeni postopki;
• revizorjevo mnenje
• datum poročila;
• podpis revizorja.

Mnenje podpišeta vodja revizijske družbe in revizor sam, obvezno z navedbo trajanja in številke njegovega potrdila o usposobljenosti. Seveda so podpisi podpisani z mokrim žigom.

Mnenje v mnenju se lahko izrazi na več načinov najpogostejše različice poročila:

• brez pridržka pozitiven - zanj je značilna potrditev popolnoma zanesljivih in nepristranskih informacij, ki jih je računovodska služba podjetja zagotovila kot računovodske izkaze z vsemi sredstvi, obveznostmi in finančnimi rezultati za določeno časovno obdobje;
• Mnenje s pridržkom - predvideva, da strokovnjak sprejme, da so informacije zanesljive in da so bile pripravljene v skladu z zakonodajo, razen v določenih okoliščinah;
• negativno mnenje - pomeni, da informacije, ki so jih pripravili in posredovali zaposleni v računovodski službi, niso v skladu s predpisi Zakona o računovodstvu in niso resnične;
• Zavrnitev mnenja - predvidena v zelo redkih primerih, ki jih spremlja pretirana omejitev obsega revizije, kadar strokovnjak fizično ne more pridobiti zadostne ravni dokazov.

Revizorjevo mnenje mora biti podano v obliki, ki je berljiva in razumljiva vsem.